[trance0]

Prelivni ventil je cca 25€, narediš pa takole. Enostavneje in ceneje enostavno ne gre.
Jasno si s takšno vezavo ne moreš privoščiti velikih temp. razlik, saj bo pretok preko talnega pre-majhen.

Sem si zdaj pogledal tvojo skico predlagane povezave in se mi zdi super za moj primer! Enostavne rešitve so pogosto najboljše.

[atomaz]

V talno pošiljam višjo temperaturo, kot bi si želel, ker precej toplote uhaja v mansardo, ki razen kopalnice nima svojega gretja. Pri zdajšnjih zunanjih temperaturah okoli 5 °C ponoči in <10 °C podnevi imam v dvižnem vodu okoli 35 °C, v povratnem okoli 31 °C, pri čemer je temperatura v pritličju okoli 22,5 °C, v mansardi pa čez noč ob zaprtih vratih spalnice pade na okoli 20 °C, medtem ko je čez dan ob stalno odprtih vratih okoli 21 °C. Moj cilj je imeti ob trenutnih zunanjih temperaturah v pritličju okoli 23,5 °C pri temperaturi vode v dvižnem vodu do 30 °C, v mansardi pa podnevi okoli 23 °C, ponoči pa kakšno stopinjo manj, kar bi rad dosegel s čim nižjo temperaturo vode v radiatorjih.

@Karmen: Vse predlagane rešitve poznam. Klima na stopnišču mi za (do)grevanje mansarde ne paše, ker bi rad imel želeno temperaturo v sobah tudi ob zaprtih vratih. Poleg tega klima povzroča prepih oz. povečan pretok zraka, kar vsaj meni ne ustreza. Najudobnejša varianta bi bila namestitev predimenzioniranih navadnih radiatorjev, ki bi jih priključil na obstoječo toplotno črpalko. Detajli izvedbe so stvar naknadne odločitve. Ob ustrezni velikosti radiatorjev bi lahko vanje verjetno pošiljal vodo skoraj enake temperature kot v cevi talnega gretja. V tem primeru bi bilo najbrž najenostavneje in najceneje za nekoliko nižjo temperaturo vode v talnem gretju vgraditi mešalni ventil, TČ pa bi vodo ogrevala na temperaturo, ki je potrebna za radiatorsko ogrevanje sob v mansardi. So pa še druge (dražje?) možnosti, kot je ločen zalogovnik za radiatorje, a je to najbrž nepotrebno kompliciranje, saj bi bila ob ustrezno dimenzioniranih radiatorjih razlika med temperaturo vode v talnem in radiatorjih majhna.

Po mojih izkušnjah je za takele zahteve najprimernejša izvedba ogrevanja s TČ :
-direktni talni ogrevalni krog: najnižja temperatura predtoka
-zalogovnik 400-600l s potopljenim bojlerjem in priklopom radiatorskega kroga: dobra učinkovitost ogrevanja SV, ker je za isto temperaturo SV potrebna nižja temperatura predtoka. Čas ogrevanja bojlerja se namreč močno podaljša, potrebna je bistveno nižja temperaturna razlika.
Radiatorje se, odvisno od zunanjih temperatur, lahko ročno preklaplja višje ali nižje na zalogovnik, da uporabljamo vodo najnižje potrebne temperature.
Letna energetska analiza namreč pokaže, da je slabša učinkovitost (JAZ) pri radiatorskem ogrevanju v času višjih zunanjih temperatur energetsko bistveno manj pomembna kot pa bi bilo celosezonsko mešanje (nižanje temperature) za talno ogrevanje iz skupnega ogrevalnega zalogovnika. Glavnina ogrevalne energije se namreč porabi v času nizkih zunanjih temperatur.

[csamo001]

Ti bi noter tiščal zalogovnik s potopljenim bojlerjem, človek pa potrebuje v radiatorjih praktično isto temperaturo kot v talnem, pri čemer bo z veliko verjetnostjo dvižno vod ob pretoku skozi radiatorje ravno toliko padel, da bo v trenutku, ko bo šel v talno, na idealni temperaturi? Potem bi ša še ročno preklapljam zajem na zalogovniku? A jaz kaj ne razumem?

[trance0]

Trenutno imam v hiši 23,5 °C v pritličju, merjeno na višini jedilne mize, v spalnici na višini nočne omarice pa je 21,7 °C. Zunanja temperatura zraka je 8 °C. To so dejansko idealne temperature in če bi ostalo tako celo zimo, ne bi nič spreminjal. V dnevniku toplotne črpalke vidim, da je danes v dvižni vod pošiljala v glavnem 36 ali 35 °C, povratni vod pa je imel večinoma 4 °C manj. Med zagoni je bil kompresor v povprečju 10 minut izključen, obtočno črpalko pa imam nastavljeno na stalno delovanje z maksimalno hitrostjo.

Krivuljo imam nastavljeno trenutno tako(ravnokar sem jo spet malenkost "popravil"):

- pri ZT 16 °C je DV 27 °C(do danes sem imel dva dni na 28 °C)
- pri ZT -5 °C je DV 40 °C.

S temi nastavitvami ob trenutnih vremenskih razmerah dosegam želene notranje temperature, je pa res, da hiša ni bila ves dan nič prezračena, ker ni bilo nikogar doma. Vendar pa dosežene temperature v hiši niso vedno takšne. Predvsem, kadar je zunaj dlje časa okoli 5 °C ali manj, je v mansardi za kakšno stopinjo ali dve prehladno, temperatura v spalnicah lahko pade tudi pod 20 °C. Sem pa včeraj preko priprtih vrat s hodnika prenehal ogrevati tretjo sobo v mansardi, ker trenutno ni v uporabi in nima smisla, da vrata niso zaprta. Morda je to vzrok, da se je temperatura v ostalih dveh sobah dvignila za slabo stopinjo.

Kakorkoli že, zadevo bom še nekaj časa spremljal, da vidim, kakšne bojo temperature v mansardi, ko bo zunaj pod 0 °C in se na podlagi tega odločil. Če bom vgradil radiatorje, jih bom sigurno povezal na TČ tako, kot je predlagal Sašo! Predlog atomaza je v mojem primeru nepotrebno kompliciranje.

[pentax]

Kako misliš ni bila prezračena? Tudi če prezračiš za minuto dve vse prostore, bo čez 10 minut bolj kot ne enaka temperatura povsod, kot je bila pred zračenjem, mogoče le kaka desetinka manj.

[csamo001]

Če izhajamo iz tega, da je hiša pregreta, v zgornjem nadstropju pač na nižjo temperaturo, lahko predpostavimo, da je potrebna temperatura za "zapiranje" temperaturnega primanjkljaja precej majhna. Ker eno je, ko se recimo zaradi mirovanja ogrevanja hiša ohlaja, temperatura v bajti malo pade, dejansko pa je "zalogovnik" v stenah že precej izpraznjen in je za nadomeščanje relativno malo (s termometrom izmerljive) temperaturne razlike potrebno precej energije. Ko pa govorimo o konstantnem ogrevanju in pregreti hiši, kjer manjka zgolj malenkost za dvig temp. za npr. 1 stopinjo... no, sem prepričan, da bodo radiatorji na začetku vorlaufa dovolj. Morda bo možno delati z nižjim dvižnim vodom in bo zaradi višjega COP poraba celo manjša. Ker kot rečeno: sam imam nižji vtok (res da boljšo izolacijo), pa sem na radiatorjih (ravnokar odčital: 33,9 vtoka in 30,3 povratka).

[trance0]

@Csamo001: Če imaš radiatorje dimenzionirane za nizkotemperaturno ogrevanje, je potem to podobno, kot bi imel talno. Če upoštevaš še ogrevanje vseh prostorov z radiatorji in boljšo izolacijo, je to to.

@Pentax: Imam brunarico z notranjo izolacijo, tako da kakšne hude akumulacije v tej bajti v stenah ni, večina je je v betonskem estrihu v pritličju in zgoraj v kopalnici ter nekaj malega v lesenih tramovih in predmetih v hiši. Kakorkoli že, vseeno se temperatura po zračenju precej hitro vrne na prejšnje vrednosti, seveda v pritličju hitreje kot v mansardi!

Sem pa ravnokar na hitro naredil izračun toplotnih izgub v najmanjši sobi pri zunanji temperaturi zraka -10 °C in znašajo okvirno le 170 W. Sobica je res mansardna s tlorisno površino zgolj 8,5 m2 ter višino kolenčnega zidu samo 72 cm, a sem vseeno presenečen nad zelo nizkimi izgubami skozi zunanji steni in strop. V večjih sobah lahko potem računam na okvirno za 60% več izgub, ker sta toliko večji in vseeno pridem na zgolj 272 W potrebne moči za (do)grevanje z radiatorji pri zunanji temperaturi zraka -10 °C. Če se nisem zmotil pri izračunu, sploh ne bi rabil pretirano velikih radiatorjev za dogrevanje oz. je pri tako skromnih izgubah skoraj vseeno, če enostavno po potrebi dogrevam posamezne sobe z električnimi oljnimi radiatorji na termostat.

[csamo001]

Če daš radiatorje, potem daj kar gre maksimalno noter in je zate še estetsko sprejemljivo. Debelina radiatorja pri tem še ne pove vsega, pomembne so skupne površine vseh ploskev radiatorja, ki oddajajo toploto. Večja površina - nižji dvižni vod.

In ja, večja površina radiatorjev kot bo, bolj se boš približal učinku talnega. Doseči ga pa nikoli ne boš mogel, ker talno pač efektivno pokriva celotno talno ploskev, kar skoraj gotovo pomeni večjo površino kot radiatorji. Pa še ena druga stvar je: učinek toplih tal in enakomerno gretje od spodaj navzgor, torej celotne kubature prostora; to pomeni, da lahko z nižjo temperaturo prostora dosežeš enako toplotno udobje oziroma občutek v prostoru.

Lahko pa narediš kaj odpaljenega in daš kak dizajnerski radiator ali dva noter. So lahko umetnina in grelno telo hkrati. Cenovni razponi pa so tu od par sto do par tisoč eur.

[trance0]

Ne rabim doseči učinka talnega gretja v mansardnih sobah, rad bi samo čim bolj enakomerno ogreto bajto po vseh prostorih ob čim nižji porabi energije. Zdaj, ko okvirno vem, kakšne izgube imam po prostorih, bom lahko izbral primerne radiatorje. Sem pa na tem forumu dobil vse potrebne informacije, zato hvala vsem za nasvete!

[csamo001]

No, javi, kako boš rešil in kako se bo bajta obnašala. Da vidimo, če smo res tako pametni kot se delamo. 

[remi]

Naredi tako, kot je dolgoročno najbolje:
en sam ogrevalni krog, ki bo omogočal za TČ najbolj prijazno nizkotemperaturno delovanje,
brez mešanja različnih materialov v sistemu in
brez težav pri hidravličnem uravnotežanju sistema.
 
So tla v mansardi že izdelana in talno gretje ni možno? Niti suhomontažno, na primer nekaj takega s 43 mm:
https://www.uponor.si/izdelki/stensko-og...em-siccus-
 
Če ne gre na tla, zakaj ne na stene ali celo strop?
Ker je na zunanjih stenah malo izolacije, bi bilo stensko bolj ustrezno namestiti na notranje stene oz. samo na eno od notranjih sten v vsakem prostoru.
Če TČ omogoča hlajenje, boš lahko mansardo preko istega sistema tudi nekoliko hladil.

 
Izračunanih dobrih 700 W za 42 m2 je po mojem občutku premalo.
Koliko imaš naračunane izgube za celo hišo?
Koliko je projektna temperatura?

[csamo001]

Saj tudi, če je mimo pihnil pri izračunu potrebne moči radiatorjev, dejansko praktično ne more zahebat. Glede na to kakšne temperature ima zdaj radiatorjev praktično ne more poddimenzionirat, razen če bo dal v vsako sobo po 1 člen Aklimata. 

[trance0]

Naredi tako, kot je dolgoročno najbolje:
en sam ogrevalni krog, ki bo omogočal za TČ najbolj prijazno nizkotemperaturno delovanje,
brez mešanja različnih materialov v sistemu in
brez težav pri hidravličnem uravnotežanju sistema.
 
So tla v mansardi že izdelana in talno gretje ni možno? Niti suhomontažno, na primer nekaj takega s 43 mm:
https://www.uponor.si/izdelki/stensko-og...em-siccus-
 
Če ne gre na tla, zakaj ne na stene ali celo strop?
Ker je na zunanjih stenah malo izolacije, bi bilo stensko bolj ustrezno namestiti na notranje stene oz. samo na eno od notranjih sten v vsakem prostoru.
Če TČ omogoča hlajenje, boš lahko mansardo preko istega sistema tudi nekoliko hladil.

 
Izračunanih dobrih 700 W za 42 m2 je po mojem občutku premalo.
Koliko imaš naračunane izgube za celo hišo?
Koliko je projektna temperatura?

Dobrih 700 W bi bilo samo za sobe, brez stopnišča in predprostora, torej za okoli 35 m2 brez upoštevanja nizkih stropov v mansardi. Če upoštevam svetlo višino nad 1,6 m, je potem to še okoli četrtina manj, torej okoli 25 m2. Sicer pa itak ni bistveno, talno gretje zdaj NI več ekonomsko upravičeno, ker so tla že zdavnaj končana, pohištvo zmontirano, prav tako so zaključene stene. Če bi hotel narediti talno, bi moral zmetati ven ladijski pod, odstraniti kameno volno, jo zamenjati s stiroporjem, vliti betonski estrih med položene cevi, položiti nove talne obloge, stare bi lahko pa zakuril v peči.  Poleg tega bi se estrih sušil več tednov, vse pohištvo bi moral razdreti in odnesti v klet ter potem ponovno zmontirati. Poleg vsega tega bi moral zamenjati še razdelilno omarico za talno gretje, stroški bi šli v nebo! Suhomontažno talno je pa že v osnovi bistveno dražje in na koncu ne bi prihranil na denarju nič, edino na času sušenja estriha in pa del izolacije bi lahko še naprej uporabil, bi pa zato moral kameno volno razrezati na pol, da ne bi izgubil na višini! Stensko gretje prav tako ni primerno, ker je tudi bistveno dražje kot montaža treh radiatorjev. Poleg tega prav tako vključuje preveč gradbenih del, niti ne vem, kako bi to vplivalo na delovanje lesa, morebitno pokanje gipsa itd.. Mimogrede, tudi v vseh notranjih stenah je izolacija, in sicer 8 cm kamene volne! Preveč neznank in predvsem bistveno preveč stroškov za marginalno boljši rezultat kot pri ogrevanju z radiatorji! To lahko predlagate nekomu, ki ima preveč denarja in časa, meni pa bolj težko, ker sem v glavi že vse te opcije dal skozi in ugotovil, da je v trenutni situaciji smiselna rešitev zgolj (do)grevanje z radiatorji preko obstoječe toplotne črpalke ali pa še bolj enostavno dogrevanje z električnimi radiatorji po potrebi!

Kar se pa tiče hlajenja, z eno na hodnik montirano klimo dosežem neprimerno boljši efekt kot s kakršnim koli stenskim/stropnim/talnim hlajenjem! Pri hlajenju preko toplotne črpalke je še posebej pomembna dobra izolacija cevi zaradi kondenza. Sicer lepo kaplja po izolaciji v knaufu in tleh ali pa po spojih, če niso res optimalno izolirani. Spet preveč možnosti za napake in na ta način še vedno bajta ni RAZVLAŽENA, kar je pa poleti bistveno bolj važno kot znižati temperaturo za nekaj stopinj ob še vedno previsoki vlagi.

[remi]

Tukaj si poglej ceno in navodila za montažo (tudi na že gotove stene). Spodaj na linku je vsa dokumentacija.

https://www.trgovina-kalcer.si/variother...25x1000-30
1m2 ima pri režimu 35/30/20 moč 73 W. Zgornji panel ima 0.5m2, torej je cena 58€ za 73 W inštalirane moči. 

Po tvojem izračunu bi bilo to 135€  za malo sobo in po 216€ za večji sobi.
 
https://www.lenz.ch/files/105/w-rmeleist...tungen.pdf
 
Proizvajalci radiatorjev podajajo moči za zelo visoke temperaturne režime.
 
Po nekih Žerjavarjevih navodilih za računanje moči pri nižjih temperaturnih režimih naj bi 1 člen Aklimatovega radiatorja viš 50 cm dal pri režimu 35/30/20 samo 42% od moči, ki je po katalogu navedena za 55/45/20, torej kakih 25W. Za 170 W torej 7 členov.
http://aklimat.si/si/classic-m.php

Ampak vzemi z rezervo tako tvoj izračun kot tudi mojega.

Glede hlajenja in vlage se strinjam, da je klima boljša, ampak ti je nimaš, niti je nočeš, ker piha, toplotno črpalko pa že imaš in bi te hlajenje ne stalo nič.
Za kondenzacijo pa ima vsaka TČ, ki zna hladiti, tudi varovanje.

[Hanzi]

Prelivni ventil je cca 25€, narediš pa takole. Enostavneje in ceneje enostavno ne gre.
Jasno si s takšno vezavo ne moreš privoščiti velikih temp. razlik, saj bo pretok preko talnega pre-majhen.

Zakaj nisi tega objavil vsaj pred enim mesecem ko sem v kopalnici vlekel talno iz radiatorskega kroga preko oventropa.  
Všeč mi je ta zadeva. 
Instalacijo za radiatorje že imaš ali se ne?

Tista talna temperatura 35 ob teh visokih  zunanjih temperaturah je......res visoka. (Kako na gosto imaš talno, finalna obloga?)
Mene trenutno pritličje (KPM))grejejo cevi dvižnega vida za mansardo. Kjer jih pa ni, pa radiatorji. Pa imam višje temperature kot ti v hiši.
Ne vem kako si estetsko zahteven in finančno zmožen. 
Višina radiatorjev predvidevam da 60. 
Sassapo: predvidevam da jih je bolj pametno dati v "kap strehe(kolencni zid) ",kot  ob 2,5m visoko steno?
 Če si na tanko z denarjem in preživiš kako prasko, potem bolha. 
Za 30 evrov po kosu skupaj z ventili, termo glavami in konzolami je radiatorjev ko slame julija. Jaz sem dobil tri za 50 evrov. Tudi če kak ventil spušča ali glava ne dela, je to manj kot četrt cene novih.
Vzames neke daljše tip 22 ali pa poiščeš tip 33 ki je bolj redek, najde pa se. 
Tistih 200 w mora vsaka plahta zagotoviti. 
Primer
Tip 33 60x1200 pri temperaturi 45/40/20 spravi od sebe kW!
Ti pa rabiš nekih usivih 200 w (če si prav izračunal?)
https://www.instal.si/web_prospekti/2412...g_2019.pdf
 Tudi če vzameš bistveno bolj pogostega tip 22 (pa daljšega recimo) , bo še zmeraj dovolj.