[trance0]

Ima kdo praktične izkušnje z radiatorji ULOW-E2 proizvajalca Vogel & Noot? Koliko stanejo? Razmišljam, da bi jih dal v spalnice v mansardi kot dopolnilo talnemu ogrevanju v pritličju in kopalnici zgoraj, a so menda pregrešno dragi, zato zame najbrž ne bodo prišli v upoštev. Alternativno bi lahko uporabil tudi kakšne druge cenejše ustrezne radiatorje, ki bi omogočali dogrevanje mansarde s čim nižjo temperaturo vode iz TČ. 

Vgradil bi tri radiatorje, vsakega v eno sobo v mansardi, pri čemer bi prosil, če mi lahko nekdo izračuna, koliko kW radiatorje okvirno potrebujem za posamezni prostor pri zunanji temperaturi -10 stopinj C. Izolacija je 10 cm kamene volne DP-5 v zunanjih stenah(sestava: 9 cm smrekova bruna, vetrna zapora, 10 cm izolacije med morali, parna ovira, 2 cm zračni kanal, zaključna obloga knauf 1,25 cm = U = 0,26 W/m2K), 15 cm na poševnini strehe med špirovci in 20 cm DP-5 na ravnini. Povprečno višino stropov lahko vzamemo okoli 2 m(upoštevajoč frčado v dveh sobah), v manjši sobi(tloris 9 m2) pa 1,7 m. V večjih sobah(skupna površina obeh 28 m2) so skupno tri lesena okna dimenzij 120x80 cm(U=1,1 W/mk) ter eno 120x100 cm, v manjši sobi pa je eno leseno okno 120x100 cm. Med pritličjem in mansardo je 10 cm kamene volne, v vseh notranjih stenah po hiši pa 8 cm, povsod kamena volna DP-5(U=0,035 W/mk). Na hitro brez računanja sem ocenil, da bi v večjih sobah potreboval okoli 1,1 kW močne radiatorje, v manjši sobi pa okoli 0,6 kW. Mi lahko nekdo izračuna, za koliko sem se zmotil?  

Rad bi imel seveda čim nižjo vstopno temperaturo vode v radiatorjih zaradi boljšega izkoristka TČ. Trenutno se celotna hiša ogreva preko talnega gretja v pritličju, v mansardi pa je talno gretje le v kopalnici(8,3 m2). To pomeni, da 54 m2 talnega gretja posredno preko stopnišča in odprtih vrat na hodniku v mansardi ogreva tudi okoli 42 m2 mansardnih prostorov(=stopnišče, hodnik ter omenjene tri sobe), ki nimajo neposrednega centralnega ogrevanja. Res pa je volumen mansarde zaradi poševnih stropov precej manjši od prostornine pritličja hiše.

Če se bosta montaža radiatorjev v mansardi in njih priklop na toplotno črpalko izkazala za zelo nepraktično oz. predrago ali neučinkovito rešitev, bom za dogrevanje mansarde enostavno uporabil električne radiatorje. Rad bi pa najprej preveril možnost dogrevanja mansarde z "nizkotemperaturnimi" radiatorji preko TČ v ločenem ogrevalnem krogu.

[csamo001]

Nizkotemperaturni radiatorji ne obstajajo. Oziroma so vsi nizkotemperaturni.

Več površine kot imajo, bolje je.

Kolikor vidim je ta z linka v bistvu konvektor - ga priključiš na elektriko, ker ima noter male ventilatorje. S tem sicer povečaš prehod toplote z radiatorja na ogrevan zrak in recimo, da lahko na ta način "delaš" z nižjo temperaturo dvižnega voda. Ampak tudi štrom za ventilatorje ni zastonj. Pa zavedat se moraš, da se v tem primeru precej poveča pretok zraka in vse negativno kar je s tem povezano.

[trance0]

Ja, Vogel & Noot trži ta "radiator" kot "nizkotemperaturni", jaz pa sem to besedo vseeno dal pod narekovaje, saj vem, da je to le komercialno ime. Gre pa v tem primeru za kombinacijo radiatorja in konvektorja in tudi po specifikacijah je v komfortnem načinu bistveno tišji od ostalih konvektorjev na trgu. Po zagotovilih proizvajalca odda ta "konvektor" tudi precejšen delež toplote preko sevanja in ne le preko pospešene konvekcije zraka, zato se ventilatorji le občasno vključijo in reč tako ne ropota ves čas, kot to velja za običajne konvektorje. Kakorkoli že, stvar je itak najbrž pregrešno draga, zato se bolj nagibam k radiatorjem 22 K ali 33 K istega proizvajalca.

[csamo001]

Koliko pa imaš temperaturnega primanjkljaja v prostorih, kamor bi jih namestil? Bi vanje rad pošiljal isto temperaturo kot v talno in kakšno temperaturo sploh pošiljaš v talno?

[KARMEN1]

Imam skoraj identično situacijo, le da je pri nas 16 cm kamene volne na zunanji strani, bruna pa so 14 cm. V pritličju talno gretje, v mansardi pa le radiator v kopalnici. Inštalacija v mansardi narejena, ampak v 7 letih ni bilo potrebe po radiatorjih. Cela mansarda se greje preko odprtega stopnišča in lojtre v kopalnici. Če se ti zdi sistem, ki si ga navedel, predrag in preveč kompliciran, imaš na voljo več možnosti. Lahko daš v tiste tri sobe navadne radiatorje in dvigneš temp.DV TČ. Lahko kupiš tri cenene konvekcijske (Obi 20-30 eur). Lahko pa na vrh stopnišča namontiraš eno dobro klimo, ki ti bo poleti hladila obe nadstropji, pozimi pa super dogrevala celo mansardo. To tretjo imam jaz, klima 5 kw, odlično hladi celo hišo in ogreva celo mansardo (v prehodnem času in če bi bila potreba po dodatnem ogrevanju).

[trance0]

V talno pošiljam višjo temperaturo, kot bi si želel, ker precej toplote uhaja v mansardo, ki razen kopalnice nima svojega gretja. Pri zdajšnjih zunanjih temperaturah okoli 5 °C ponoči in <10 °C podnevi imam v dvižnem vodu okoli 35 °C, v povratnem okoli 31 °C, pri čemer je temperatura v pritličju okoli 22,5 °C, v mansardi pa čez noč ob zaprtih vratih spalnice pade na okoli 20 °C, medtem ko je čez dan ob stalno odprtih vratih okoli 21 °C. Moj cilj je imeti ob trenutnih zunanjih temperaturah v pritličju okoli 23,5 °C pri temperaturi vode v dvižnem vodu do 30 °C, v mansardi pa podnevi okoli 23 °C, ponoči pa kakšno stopinjo manj, kar bi rad dosegel s čim nižjo temperaturo vode v radiatorjih.

@Karmen: Vse predlagane rešitve poznam. Klima na stopnišču mi za (do)grevanje mansarde ne paše, ker bi rad imel želeno temperaturo v sobah tudi ob zaprtih vratih. Poleg tega klima povzroča prepih oz. povečan pretok zraka, kar vsaj meni ne ustreza. Najudobnejša varianta bi bila namestitev predimenzioniranih navadnih radiatorjev, ki bi jih priključil na obstoječo toplotno črpalko. Detajli izvedbe so stvar naknadne odločitve. Ob ustrezni velikosti radiatorjev bi lahko vanje verjetno pošiljal vodo skoraj enake temperature kot v cevi talnega gretja. V tem primeru bi bilo najbrž najenostavneje in najceneje za nekoliko nižjo temperaturo vode v talnem gretju vgraditi mešalni ventil, TČ pa bi vodo ogrevala na temperaturo, ki je potrebna za radiatorsko ogrevanje sob v mansardi. So pa še druge (dražje?) možnosti, kot je ločen zalogovnik za radiatorje, a je to najbrž nepotrebno kompliciranje, saj bi bila ob ustrezno dimenzioniranih radiatorjih razlika med temperaturo vode v talnem in radiatorjih majhna.

[csamo001]

Uh, za primerjavo, pri teh temperaturah imam jaz toliko v radiatorjih.

Glede na trenutno temperaturo dvižnega voda, zahtevano visoko notranjo temperaturo v pritličju in dejstvo, da tudi pri 30 stopinjah radiator nekaj malega da od sebe, bi najbrž šlo tudi brez mešalnega ventila. Je pa zanimivo, da imaš ob tako visokem dvižnem vodu in talnem gretju "samo" 22,5 v pritličju. Ampak OK, najbrž posledica tega, da zgoraj ni ogrevano.

Pa želenih 23,5 pri talnem gretju se mi zdi skoraj neudobno veliko. Ampak to je stvar debate, ljudje smo pač različni.

Nič, tak čez palec se zdi, da bi z nekaj nižjim dvižnim vodom in enotno temperaturo v talnem in radiatorjih bile tvoje želje uresničljive. Pa za to po mojem ne rabiš Vogel & Noot, bo karkoli OK, da le ima čimveč površin. Recimo Aklimatovi aluminijasti bi po mojem bili OK. Radiatorje lahko opremiš z digitalnimi termostatskimi glavami in jim programiraš urnik za nočno redukcijo.

[trance0]

Da, višja temperatura vode v dvižnem vodu je gotovo posledica neogrevane mansarde, saj dobrih 50 m2 talnega ogreva še dodatnih 40 m2 površin brez lastnega gretja. Za načrt izvedbe ogrevanja mansarde rabim natančen izračun toplotnih potreb sob v mansardi pri zunanji temperaturi -10 °C. Če bo dlje časa pod -10 °C, imam na voljo še kamin za dogrevanje, zato me ekstremno nizke temperature ne skrbijo.

Se pa strinjam, da bi v mojem primeru šlo verjetno s (skoraj) enako temperaturo v talnem in radiatorjih. Vseeno bi v primeru montaže radiatorjev za talno predvidel vgradnjo mešalnega ventila, saj to ne podraži pretirano celotne investicije, nudi pa na drugi strani več fleksibilnosti pri uravnavanju temperature po prostorih. Kar se tiče termostatskih ventilov na radiatorjih oz. najboljšega načina uravnavanja temperature vode v radiatorjih nasploh, bi moral še malce premisliti, saj je to odvisno tudi od nastavitev oz. zmožnosti toplotne črpalke. Glede detajlov izvedbe se moram v vsakem primeru posvetovati še s kakšnim vodovodarjem in kom, ki ima več izkušenj pri takšnem tipu ogrevanja.

[csamo001]

Iz prvega vpisa sem nekako razumel, da gre za novogradnjo. Potem imaš najbrž tudi izračune toplotnih izgub...? V nasprotnem primeru bo treba pač "peš" izračunat, kar pa tudi ni pretirano zahtevno. Nekje na forumu visi en Excel za izračun toplotnih izgub. Če ne boš našel mi pošlji ZS s tvojim mailom, pa ti ga pošljem. Ko rečeno, je relativno lahko.

Kar se tiče možnosti toplotne črpalke: če v talno in radiatorje spuščaš isto temperaturo, je to načeloma en ogrevalni krog, lahko pa tudi drugače zastaviš. Ampak danes praktično ni več regulacije TČ, ki ne bi omogočala več ogrevalnih krogov, pa naj me mojstri popravijo, če se motim.

[trance0]

Izračunal bom že sam, če bo treba, samo vem, da so na tem forumu energetiki, ki takšen izračun stresejo iz rokava.

Ne vem, če bo povsem optimalno pošiljati isto temperaturo v radiatorje in talno, bolj verjetno se mi zdi, da bo okoli 5 stopinj razlike, tj. talno pozimi 30-35 °C, radiatorji 35-40 °C. Seveda je možno, da bo kdaj potrebna tudi višja temperatura dvižnega voda, tako za talno kot tudi za radiatorje, a v teh intervalih nekje predvidevam, da bi utegnila biti večino časa. Kako točno povezati zadevo, še ne vem, razmišljal pa sem o mešalnem ventilu za talno. Vem, da je možno izvesti dva ogrevalna kroga na praktično vsaki toplotni črpalki, tako da to ne bo problem. Kako natančno vse skupaj povezati in nastaviti na TČ, bom pa predebatiral s kakšnim vodovodarjem in strokovnjakom za ogrevalno tehniko.

[sassapo]

Odvisno katero TČ imaš. Nekatere serijsko podpirajo mešalni krog, pri drugih ga je potrebno dokupit. Verjetno bi pri tebi čisto super deloval zaporedni sistem z regulacijskim bypas ventilom, kar je daleč najenostavnejša in najcenejša rešitev v primeru ko ne potrebuješ več kot 7°C razlike med ogrevalnima krogoma.

[trance0]

Imam novi model LG Therma V monoblok 5.5 kW s plinom R32. Koliko pa stane takšen ventil? Lahko malce bolj natančno opišeš, kako bi izgledala dodelava obstoječega sistema? Kje se namesti ta ventil in kako se izvede priklop dovodnih cevi za radiatorje na obstoječo razdelilno omarico oz. TČ? Je v tem primeru nujen tudi zalogovnik? V sistemu imam tudi propilen glikol, ali to kaj vpliva na samo izvedbo?

[sassapo]

Prelivni ventil je cca 25€, narediš pa takole. Enostavneje in ceneje enostavno ne gre.
Jasno si s takšno vezavo ne moreš privoščiti velikih temp. razlik, saj bo pretok preko talnega pre-majhen.

[trance0]

Velikih temperaturnih razlik med vodo v radiatorjih in v talnem seveda ne potrebujem, razmišljal sem celo, da bi kar isto temperaturo spuščal tako v talno kot tudi v radiatorje, čeprav je najbrž vseeno bolje imeti možnost v radiatorje pošiljati nekaj stopinj več. Nikakor pa se mi ne splača komplicirati s kakšnim zalogovnikom. Kako se pa potem nastavi regulacija, v meniju toplotne črpalke ali je potrebno še kaj?

[sassapo]

Malce dvigneš krivuljo, to je pa tudi vse. Sicer boš pa tako preko zime videl, kaj in kako. V vsakem primeru delaj majhne spremembe in pusti sistem vsaj dva dni pri miru. Potem vajo ponovi, dokler ne boš zadovoljen.