[okane]

---

Ja na roke prestavljam. Koliko časa dela v enem kosu pa letos nisem več meril, je pa sigurno več kot 15 minut, bolj okoli pol ure potem pa spet pavza za kake pol ure.
A pri uporabi avtomatike bi bilo smiselno uporabljati tudi 1 stopnjo? Ker v planu je izdelava preproste avtomatie, ki bo preklapljala med tremi stopnjami.
Je pa zadeva na radiatorjih in gre preko peči ki deluje kot nek zalogovnik cca 80 litrov.

Bi bilo zanimivo videt izkoristke pri takšnem načinu "upravljanja" s TČ. Recimo pri meni včeraj, ko mi je popoldan delovala med 17:00 in 22:30, se je večji del časa "vozila" na 2. stopnji (prvo uro in pol je bila na 4. stopnji, kjer imam trenutno nastavljeno omejitev), brez izklopa.

Ja to bi tudi mene zanimalo. Žal pa nimam možnosti da bi izmeril. Še točne porabe elektrike ne vem. Glede na lansko porabo bi rekel da je bil izkoristek od decembra pa do konca sezone nekje 2.5 do 3, to je ocena glede na skupno porabo elektrike.

---

Ja na roke prestavljam. Koliko časa dela v enem kosu pa letos nisem več meril, je pa sigurno več kot 15 minut, bolj okoli pol ure potem pa spet pavza za kake pol ure.
A pri uporabi avtomatike bi bilo smiselno uporabljati tudi 1 stopnjo? Ker v planu je izdelava preproste avtomatie, ki bo preklapljala med tremi stopnjami.
Je pa zadeva na radiatorjih in gre preko peči ki deluje kot nek zalogovnik cca 80 litrov.

preprosto avtomatiko izvedeš z 3.x termostati, npr. W3230, 1. skrbi za omejitev temp. iz TČ na max. 55C (vklop/izklop A5), ostala dva povežeš na A1, A2 (moči 2, 4, 6), tipala namestiš zunaj, in glede na zunanjo temp. nastaviš prage/prohode proženja...

---

Mislim narediti malce drugače. Ideja je da poleg glavnega termostata dam še enega stc 1000 in nekaj relejev in bo zadeva delovala na podlagi temperature povratnega voda. Nižja kot bo temperatura višja bo stopnja, imel pa bom na voljo tri stopnje. Ali se v takem primeru splača uporabljati 1 stopnjo? Predvidevam da če jo dam se tč par mesecev ne bo ustavila ker bo vrjetno na prvi stopnji začela temperatura padati in bo ška nazaj na drugo stopnjo.

[csamo001]

---

Ja na roke prestavljam. Koliko časa dela v enem kosu pa letos nisem več meril, je pa sigurno več kot 15 minut, bolj okoli pol ure potem pa spet pavza za kake pol ure.
A pri uporabi avtomatike bi bilo smiselno uporabljati tudi 1 stopnjo? Ker v planu je izdelava preproste avtomatie, ki bo preklapljala med tremi stopnjami.
Je pa zadeva na radiatorjih in gre preko peči ki deluje kot nek zalogovnik cca 80 litrov.

Bi bilo zanimivo videt izkoristke pri takšnem načinu "upravljanja" s TČ. Recimo pri meni včeraj, ko mi je popoldan delovala med 17:00 in 22:30, se je večji del časa "vozila" na 2. stopnji (prvo uro in pol je bila na 4. stopnji, kjer imam trenutno nastavljeno omejitev), brez izklopa.

Ja to bi tudi mene zanimalo. Žal pa nimam možnosti da bi izmeril. Še točne porabe elektrike ne vem. Glede na lansko porabo bi rekel da je bil izkoristek od decembra pa do konca sezone nekje 2.5 do 3, to je ocena glede na skupno porabo elektrike.

Merilnik pretoka, ustrezen električni števec in nekaj znanja arduina ali podobne zadeve, pa bi moralo biti uresničljivo tudi z majhnim vložkom. Merilnik pretoka je par evrov, ena temperaturna merilna sonda pred TČ, ena za TČ, električni števci z ustreznim izhodom pa tudi niso dragi (vsaj igračka, ki jo imam doma, se mi zdi, da je stala 30 EUR). Če imaš podatek o pretoku in delta T, potem izračunaš (oziroma app izračuna) proizvedeno energijo, ta pa se deli s porabo elektrike - dobiš COP.

[FAE]

@csamo: z katerim tipalom potem nastavljas Tdv? Pri meni z tistim iz zalogovnika (mogoce bi bilo boljse z drugim)...

moje ugotovitve glede Arduino, stvari delujejo, so do neke mere dokaj enostavne, za tako regulacijo, ki skrbi za upravljanje z TČ pa pač ni primeren. Problem nastane v hardware-u, teli poceni ali malo dražji z aliexpress boardi so narejeni iz praktično "smeti" več let neprodan elektronski materjal, najslabše možne komponente, ki jih je proizvajalec celo dal v uničenje, slab PCB in polaganje/spajkanje SMD komponent, skratka stvar zagotovo ni zanesljiva sploh pa ne na dolgi rok. Zaradi tega arduino uporabljam samo za nadzor kritičnih temperatur. Profel ima namensko narejeni kontroler z "pravimi" komponentami, skratka preverjena zadeva, opcija je tudi kak Siemensov PLC logo, regulacija z bolhe za 350€ pač ne, bazira na arduino ali raspberry-u... 

[bk9105]

Od kod veš, da so eno smeti drugo pa prave komponente?
Zakaj pa kritične stvari nadziraš s smetmi?

[FAE]

Od kod veš, da so eno smeti drugo pa prave komponente?
Zakaj pa kritične stvari nadziraš s smetmi?

delam v elektronski industriji 20.let, materjal, ki je na teh bordih ni dobavljiv v EU in splošni distribucijski mreži, Profel uporablja Atmel MCU ter ostale komponente uveljavljenih proizvajalcev za industrijske namene, PCB je proizveden/načrtovan v Sloveniji... (da ne bo kdo mislil da delam reklamo, govorim preverjena dejstva), kot pravim opcija je edino še Siemens Logo, ali stikala   (najbolj ziher)

"kritične" temp. so mi sedaj v štartu in jih ne nadziram ampak uporabljam kot informativno naravo...

[csamo001]

@csamo: z katerim tipalom potem nastavljas Tdv? Pri meni z tistim iz zalogovnika (mogoce bi bilo boljse z drugim)...

moje ugotovitve glede Arduino, stvari delujejo, so do neke mere dokaj enostavne, za tako regulacijo, ki skrbi za upravljanje z TČ pa pač ni primeren. Problem nastane v hardware-u, teli poceni ali malo dražji z aliexpress boardi so narejeni iz praktično "smeti" več let neprodan elektronski materjal, najslabše možne komponente, ki jih je proizvajalec celo dal v uničenje, slab PCB in polaganje/spajkanje SMD komponent, skratka stvar zagotovo ni zanesljiva sploh pa ne na dolgi rok. Zaradi tega arduino uporabljam samo za nadzor kritičnih temperatur. Profel ima namensko narejeni kontroler z "pravimi" komponentami, skratka preverjena zadeva, opcija je tudi kak Siemensov PLC logo, regulacija z bolhe za 350€ pač ne, bazira na arduino ali raspberry-u... 

Kar se arduinota tiče sem imel v mislih merjenje učinkovitosti delovanja TČ (COP oziroma SCOP), bolj kot dodatno informacijo, ki ti pomaga najti nek optimumu za tistega, ki se je odločil za "ročni" sistem pretikanja stikal in nastavljanja. S takim pomagalom recimo ugotoviš, da prva in sedma stopnja delovanja nista najbolj učinkoviti (kar v bistvu že vemo) ter da je bolje, da deluje TČ npr. na 2. stopnji vsaj eno uro, kot pa na 6. stopnji 15 minut (kar pa tudi že vemo).

Če se ne motim je zunanje tipalo takoj za TČ tisto, ki je v krmilnem algoritmu. Imam pa jaz med TČ in kotlom (zaporedna vezava) še stari štiripotni mešalni ventil, ki ga imam trenutno na 50% odprtega. Ko se torej zažene hladen sistem 50% ogrevalne vode teče mimo kotla do radiatorjev, 50% pa preko kotla. Če bi ventil odprl na 100% bi najbrž trajalo malenkost dlje, da so radiatorji topli.

[bk9105]

Aha, na čelu uporabljenih komponent industrijske kakovosti pri Profelu je merilnik pretoka.

[bojan-9]

Looking at the wiring, A5 and B1 are bridged to a common point (need to confirm 24v or GND) which leaves the A4 terminal all lonely ....

Anyone hazard a guess as to what it actually does ..? I think cooling ..!

<!-- m --><a class="postlink" href="https://forum.buildhub.org.uk/topic/5804-ivt-ecolane-ashp-any-owners-out-there/?page=2">https://forum.buildhub.org.uk/topic/580 ... re/?page=2</a><!-- m -->

Živjo,

sem uspešno priklopil TČ, regulacija z A1-A3 dela OK.   Ne dobim pa nobene napetosti na B2 ali B3  (stanje črpalke)     Ali mora biti B1 res nepriklopljen (kot je to nekje to pisalo) ali mora biti morda na +12 V   (kot A5) ?

Bojan

[FAE]

A5 in B1 se poveže, potem ti B2 in B3 začneta dajat - izhodna signala +12V oz. kot je napajanje na A5...

[Zaspanc]

B so releji iz B1 na B2 in B3, torej mora biti B1 na +, da dobiš na B2 in B3 omenjeno napetost kot povratno informacijo iz TČ.

/ me je FAE prehitel...

[first1]

Je ok, če vežem obtočno na B2 preko releja, da obtočna dela samo takrat, ko dela TČ (kompresor)?

[štromar-elektronik]

Od kod veš, da so eno smeti drugo pa prave komponente?
Zakaj pa kritične stvari nadziraš s smetmi?

delam v elektronski industriji 20.let, materjal, ki je na teh bordih ni dobavljiv v EU in splošni distribucijski mreži, Profel uporablja Atmel MCU ter ostale komponente uveljavljenih proizvajalcev za industrijske namene, PCB je proizveden/načrtovan v Sloveniji... (da ne bo kdo mislil da delam reklamo, govorim preverjena dejstva), kot pravim opcija je edino še Siemens Logo, ali stikala   (najbolj ziher)

"kritične" temp. so mi sedaj v štartu in jih ne nadziram ampak uporabljam kot informativno naravo...


-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Tudi jaz delam z stroji že 15 let kateri uporabljajo Siemens krmilnike in sem imel že več okvar na izhodnih modulih tako, da ni nobena tehnologija 100% ziher. Z arduinom sem že marsikaj izdelal in ni bilo nikoli problemov pa z tistimi iz Aliexspressa. Največ z Atmel 16bit Due, Mini, Uno... Že kakših 60 kosov sem jih kupil in ni bilo problemov. Ko bom zagnal IVT-AX09 bo ziher krmilil Arduino verjetno kakšna močnejša varjanta Mega 2560 povezan na dva lcd zaslona podobna zadeva kot je na bolhi.

[FAE]

Z vsemi temi arduino bordi ni nic narobe, ce MCU bazira na Atmel, Texas ali STM, kriticna je periferija, razni LDO in dc/dc ji, diode, kjer kitajci uporabljajo no name consumer grade proizvajalce, ali pa si nakoncu odvisen od srece, sam (sem) najvec delam na STM32 development boardi, zelo stabilna zadeva, za pravo kodo zal nimam casa...

[first1]

Sem se malo igral z (kot se je že z eno okvaro v pretekosti izkazalo) nevarno logiko zmanjševanja hitrosti obtočne črpalke in omejevanja pretokov. Ker imam radiatorje vezane zaporedno za 1,8m2 kačo v bojlerju je  je "super" ideja, da voda kroži počasi, najvišje temperaturo pošlješ v bojler, preostalo v radiatorje in tako dobiš nazaj maksimalno ohlajeno PV in s tem "najboljši" izkoristek. V praksi pa   ob dt11 (DV 41, PV 30) imaš spodnjo polovico radiatorjev popolnoma hladno, efektivno si na ta način konkretno poddimenzioniraš radatorje, kar dvomim da je boljše za končni izkoristek. Vem da nekatere  tovarniške rešitve regulacije pri nižjih močeh omejujejo obtočno, da lovijo nek dt, a dvomim da je ta kdaj večji od 6-7 stopinj...?

[csamo001]

Sem par dni nazaj gledam manual za Bosch TČ in tam slučajno naletel na podatek, da naj bi bil "ta pravi" dT 5 oziroma 7 stopinj.