SinAbi Napisal:A ni žerjavar obljubil, da bo serviral rešitev?
Še vedno računa?
Ja, je obljubil in obljubo tudi drži. Daj času čas.
Trenutno še nimam podatka, koliko položna je lahko mreža, da toća še vsa zdrsne z nje.
Papeževa slika me je vzpodbudila za razmišljanje v smislu ločnih nosilcev. Ne vem pa, kako bi zategnil in pritrdil konec mreže, da nebi imel na vsaki strani kake 3 m mrtvega prostora, kot je narisal papež.
SinAbi Napisal:A ni žerjavar obljubil, da bo serviral rešitev?
Še vedno računa?
Ja, je obljubil in obljubo tudi drži. Daj času čas.
Trenutno še nimam podatka, koliko položna je lahko mreža, da toća še vsa zdrsne z nje.
Papeževa slika me je vzpodbudila za razmišljanje v smislu ločnih nosilcev. Ne vem pa, kako bi zategnil in pritrdil konec mreže, da nebi imel na vsaki strani kake 3 m mrtvega prostora, kot je narisal papež.
Bolj kot naklon je pomemben napetost same.mreze. če bo imel mrežo napeto kot struno ,potem ne rabi imeti velikega naklona (brez neke prečne ovire v kapu.)
Citat:Bolj kot naklon je pomemben napetost same.mreze. če bo imel mrežo napeto kot struno ,potem ne rabi imeti velikega naklona
To verjamem. Vendar, če mrežo napnem s polovico njene trdnosti je to 10 kN/m širine mreže. Te sile pa nebi uvajal v konstrukcijo, je preveč. Treba je najti pravo mero naklona in napetosti mreže. Sem te prosil za podatek o razmaku in naklonu zajle ter povesu mreže, kjer se ti je naredil žep toče.
strom Napisal:Ajmar pa kamenje notri na vsako stran?
Ni problem sidrišče za silo, problem je natezno silo vsake nitke mreže prenesti v sidrišče. Zapetje v vsako luknjico mreže ne pride v poštev, ker se luknjice raztegnejo (mreža je pletenina). Sadjarji imajo mrežo združeno v šop in dovolj stisnjeno, da se sila sidranja prenaša v nitke s trenjem. To pa je Papeževih 3 m mrtvega prostora.
Citat:Bolj kot naklon je pomemben napetost same.mreze. če bo imel mrežo napeto kot struno ,potem ne rabi imeti velikega naklona
To verjamem. Vendar, če mrežo napnem s polovico njene trdnosti je to 10 kN/m širine mreže. Te sile pa nebi uvajal v konstrukcijo, je preveč. Treba je najti pravo mero naklona in napetosti mreže. Sem te prosil za podatek o razmaku in naklonu zajle ter povesu mreže, kjer se ti je naredil žep toče.
Bo treba piknik narediti, tokrat ne okoli peči ampak okoli mreže. Zato da ne boš delal iste napake kot jaz.
Razmak zajle sem nekje napisal. Približno 1.2m
Naklon je različen,ker gre vrt v kajlo pa se nekoliko visi. Preko prsta od nekje 20-30 stopinj.
Pri spodnji (zajli, legi, tam kjer je na sliki zbrana mreža preko zime) povezavi pa najbrž samo okoli 15.
Žep (mehur) se mi je naredil pred spodnjo zajlo. Saj nekaj toče (polovica približno recimo) jo je bilo na tleh,, ampak premalo da me ne bi bilo strah, da bi vinogradniške stebre.potegnilo.k sebi.
Spodaj pa zgoraj imam mrežo zasito v zajlo, s strani in po spirovcih jo vezem z vezicami. Vinogradniškimi (sadjarskimi) ali tistimi elektricarskimi ki jih lahko odpnes.
A "izpusta" za tisti beli šoder na spodnjem robu mreže se ne da naredit? Tudi če bo tam padala po glavici solate, bo padala skoraj z nično kinetično energijo v primerjavi z tisto, ki jo je bog dal od oblakov navzdol.
Ali bi bilo sprejemljivo? Za protitočno zaščito 3,8 x 10 m:
- Temelj je 10 kom AB vinogradniški steber v globimo 90 cm in 10 do 30 cm nad zemljo odrezan.
- Vzdolžno so vrhovi temeljev povezani z jekleno kvadratno cevjo, na njih so pritrjeni loki iz 6 m dolge cevi (R = 190 cm). Nad loki je slemenska lega (KC), ki povezuje vse loke.
- Protitočna mreža širine 600 do 660 cm je na obeh koncih fiksirana v končna loka. Segala bi praktično do tal.
Manjka še kar nekaj detajlov. Računam, da bi 200 kg cevi in 5 vinog.stebrov za konstrukcijo zadostovalo. Mrtvega prostora okrog konstrukcije nebi bilo.
V zimskem času je treba mrežo sneti, prekrivanje z folijo pozimi ni dovoljeno (ne vzdrži snega).
Možno bi bilo prilagoditi za drugačno širino in poljubno dolžino.
Kaj pravite na tako zasnovo? Kdo bi bil zainteresiran za izdelavo, da malce združimo moči?
Zaradi vseh teh pomislekov, ki jih ugotavljaš, takih mrež za zaščito pred točo pri enem objektu še vedno ni.
Na drugi strani temelja, ki je 11m od objekta je cesta. Zaradi potrebe, mora biti steber visok najmanj 3m. Objekt je visok 5m Torej padec 2m na 10m. Pa zajle, pa sila v zajli in mreža gor ……………… račun je pokazal, da že samo mreža (350m2) ni zanemarljiva. Kaj šele ko pade toča.
Ker stebrov ni mogoče sidrati drugače kot le v AB temelje, bi ti temelji morali biti …….. ulalalala globoki.
Ker tudi tukaj - tako kot pri tebi - ni smelo biti "mrtvega prostora" je zadeva z zajlami propadla, saj prve in zadnje zajle ne moreš tako napeti, da je ne bi vleklo k sredini. Da bi prvi in zadnji steber povezal na hišo z togim nosilcem ………. pa je spet problem papirologije.
Skratka, ko smo skup zložili vse parametre in kaj bi morali - da bi bilo "kot bog zapoveduje", je bila cifra tako visoka ……….. da se ni splačalo.
Oziroma smo prišli do solucije, da je cenejša fiksna streha. Seveda za njo pa ne dobiš GD-ja. In se vrti svet naprej.
So what - bi rekel pahi! :mrgreen:
ps
Kje vidim bistvo tega heca?
Za malo točice in drobna zrna - ni panike - seveda za zmerne količine, problem je in to je pri nas težava, da v 10 minutah - skupaj z močnim vetrom - običajno natrese 10 cm toče. To pa je količina in seveda obtežba na mrežo, ki je enostavno prevelika. IZ mreže pa taka količina v tako kratkem času ne more "odtečt". Sploh ne pri izrazito majhnih naklonih.
papez46 Napisal:Zaradi vseh teh pomislekov, ki jih ugotavljaš, takih mrež za zaščito pred točo pri enem objektu še vedno ni.
Do istih ugotovitev sem prišel tudi jaz. Hvala ti za idejo z loki, se mi zdi še cenovno sprejemljivo, vendar moram rešiti še vrsto detajlov. Zato tudi poziv za sodelavce - več glav več ve.
V soboto, 24. oktobra 2026, vas v okviru dneva odprtih vrat med 10.00 in 14.00 uro vabimo na obisk in ogled mansardne hiše, ki se nahaja v okolici Mar... Beri dalje »
Individualna hiša Lumar, ustvarjena po meri družine, lokacije in načina življenja V sredo, 21. oktobra 2026, bo med 12. in 17. uro v Miljah pri Visoke... Beri dalje »
V podjetju Fužinar iz Vitanja se z gradnjo in opremljanjem objektov srečujejo že več kot tri desetletja. Njihovo osnovno področje ostaja stavbno pohiš... Beri dalje »
Prijava uporabnika
Registracija novega uporabnika
Vaša registracija je bila uspešna.
Na vaš email naslov smo poslali sporočilo z navodili, katerim morate slediti, da bo registracija potrjena.
Porabljeno geslo
Zahtevek za spremembo gesla uspešno poslan.
Na vaš email naslov smo poslali sporočilo z navodili, katerim morate slediti za uspešno ponastavitev gesla.