PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Toplotna črpalka IVT Ax09

Ocena teme:
  • Glasov: 1 - Povprečje: 5
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Če inverterski TČ odstraniš inverter postane On/Off. Kako se s tem izboljša in postane dražja :?: :?:
Popson31 Napisal:@tadej90 zanimivo, da uporabniki fujitsuja porocajo, da jim TC vecino casa dela s 16% modulacije. Predvidevam, da vecina teh ima predimenzionirane masine, ki v tistem trenutku pac s tistimi 16% pokrivajo izgube hise. Se pravi spet ni ok TC toliko predimenzionirat, ker bo COP slabsi zaradi delovanja z minimalno mocjo, ko se voda v sistemu samo mesa.
Vprašanje je tudi, kaj pomeni 16% pri posamezni TČ. Kot berem, se prikazuje vse sorte.
Npr. moj Vaillant prikazuje 1-100% modulacijo. Kar pa ne pomeni, da se pri 1% komaj še obrača kompresor. 1% pri meni pomeni 30/120Hz, 100% pa 120/120Hz. Torej obrate dejansko spusti le do 25% maximalnih, nikoli nižje.

Sicer pa je jasno čimbolje toliko povečati čas delovanja/mirovanja, kolikor še dovoli akumulacija bajte oz. udobje. Na talnem z inverterjem gre brez problema tudi z 1-2h non-stop delovanja v prehodnem obdobju. Seveda potem z ustrezno daljšim časom mirovanja.
bozgom Napisal:Če inverterski TČ odstraniš inverter postane On/Off. Kako se s tem izboljša in postane dražja :?: :?:
Kaj pa če rečeš malo drugače?
Vzameš klimo in jo malenkost povečaš. In imaš TČ. Par kil železja več. Ali pa še to ne. Samo naziv zamenjaš. Najbrž od tu izhajajo višje cene.
Drugače bi se inverter TČ prodajale po istih cenah, kot boljše klime.
To pa najbrž ne gre?
Koliko konjev rabiš, da premakneš enega osla!!??
[Slika: 18-09-2024-14-01-01.jpg]  Verjeli ali ne, 570 ni dovolj!!!!
Inverter je zgolj elektronika in ne kile pleha. Torej na samo ceno TČ ne more vplivati tako, da bo zaradi vgradnje kosa elektronike cena naprave zato nižja. Lahko pa je višja.
Inverterji proti klasiki imajo prednosti in slabosti.
Hladilniki in zmrzovalniki so vsi neinverterji z nekaj zelo redkimi izjemami, ki se pa resnično niso obnesle. Izkoristek ni toliko pomemben kakor zanesljivost in preprostost (in tudi cena izdelave). Približno se ve kakšen je odjem in na to se dimenzionira. Temperature v prostoru so tudi zelo fiksne in kakšnih posebnih logik torej ne rabiš, dovolj je navaden kapilarni termostat. Zanesljivost zaradi tega pa je enormna. Stari R12 gorenjev hladilnik melje že 30 let. Preživel je že 2 nova hladilnika s elektronskimi termostati, pa verjetno bo še zadnjega iz 2015.
Poraba pa je 0,744kWh na dan ob odpiranju. Nova ropotulja z avto defrostom pa 1.49kWh na dan če že samo stoji, brez da bi jo odpiral. Zaradi tovarniških defektov, ko ne odmrzuje pravilno, če pa že, začne cediti vodo pa sem odklopil polovico grelnih elementov in se je stanje izboljšalo konkretno, kompresor skoraj ne lavfa več, samo toliko da dofila, poraba pa 0.85kWh/dan.
Novi inverterji, od lg brez olja, maže se s hladivom, R600a, so vsi po vrsti finančna luknja, čisto enako je z embraccotom. Kompresorji odpovedujejo en za drugim. Navadni batni s inverterjem pa jim crkujejo inverterji. Polom. To so stroji ki stanejo od 1000€ gor.
Tako je tudi s klimami. Stare r22 so bile zelo zanesljive, nekatere vidiš še danes, energetski izkoristek pa slab. Cevi so bile velike zaradi nizkih tlakov, maža navadno mineralno olje.
Potem so prišli energetski in okoljski šminkerji in skupaj dali glave in izumili r407c. Malo boljši izkoristek (odvisno od delovnih pogojev, v vročini slabši), nekaj višji tlaki (manj kapacitete kompresorja za enako hlajenje) in dalo se ga je lepo prodajat zaradi eko značk.
Nato r410a, tu so šli iz batnih kompresorjev na rotacijske. Izdelava mnogo preprostejša, vendar so tolerance izjemno hude. Zaradi enormnih tlakov lahko znižaš prostornino in povišaš izkoristek na ta račun. Nekaj se prišpara tudi na bakru saj rabiš dosti manjše cevi, posledično tanjše in cenejše. Olje je sedaj sintetika, ki razpade ob stiku z vlago na kisline. Zanesljivost pri šlamp montaži je slaba, zato je za dolgoživost bistveno da monter ve kaj dela in pravilno vakumira. Pri mineralcu, teh težav ni bilo.
Sedaj je tu r32, še z višjimi tlaki, vendar tudi nekaj višjim izkoristkom. Rotacijski kompresorji so ostali, krmilje enako.
Napredek pri kompresorjih je bil večinoma v zniževanju delovne prostornine, nato v tem da se navitja hladijo z izstopnimi plini ne z vstopnimi. Sedaj še nekaj na tem da imajo trajne magnete. Zadnja stvar pa je vpihovanje pregretih par.
Inverter, sam po sebi ne viša izkoristka ampak ga niža, omogoča pa lepo uporabo trajnih magnetov na omrežju, mehak zagon in variira zahtevano moč. Njemu pa mora, za optimalen izkoristek biti prilagojen tudi kompresor.
Bistvena prednost inverterja pa je, da sedaj namesto samo s 50Hz, lahko kompresor ženeš s 100Hz (ali 120Hz)
Rabiš polovično kapaciteto "bata", posledično tudi vse mehanike, hkrati pa tudi manjši motor, uležajenje itd...
Iz tega naslova so prednosti očitne.
Sam rotacijski stroj je dvotaktni, ima samo izstopni ventil in eno režo in tako je max. rpm odvisen samo od tega če tisti kovinski štift lahko še obdrži kontakt s rotorjem ali ne.
Sam motorski del pa je sedaj namesto 1f+kondenzator lahko 3f brez kondenzatorjev.
3f motor pa dela tišje in mirnejše, zraven pa ima še nekaj boljši izkoristek.
Tako da danes 1f kompresor vs. 1f inverter sta po izkoristkih tam tam, neka prednost v % v izkoristku inverterja.
3f vs 3f inverter pa ni več teh prednosti.

Največja prednost inverterja pa je samo v tem, da v primeru nižjih rpm in s tem kapacitete kompresorja, je uparjalnik in kondenzator predimenzioniran, to pomeni nižje temperature kondenzacije in s tem boljši izkoristek.
Našponan do kraja pa je enak kakor navaden 1f sistem.
Tako da moraš sploh vedeti za kaj boš sistem imel. Predimenzioniranje uparjalnika se lahko dela namreč tudi na klasičnih sistemih, ali izbereš manjši kompresor ali večji uparjalnik, stvar financ.
Inverter se načeloma splača samo zaradi variabilne kapacitete.
Problemi z vklopi in izklopi pa se pri navadni mašini dajo rešit s soft-startom, načeloma pa niso problematični. Lahko bo odletel samo kondenzator, ki pa se ga da menjat. Mnogo verjetnejše je da bo spustil plin kakor crknil kompresor zaradi vklopov.

Glede kapacitet, 9000 btu klime in 12000 btu klime, oboje inverterce od istega proizvajalca lahko brez težav vsebujejo čisto iste komponente, je samo mehanska blokada na inverterju da dovoli samo 80Hz namesto 100Hz. Zelo poenostavljena proizvodnja ker ne rabiš več dveh linij
Kup nakladanja, ki nima veze z razliko ali prednostmi inverterja.
Vsak inverterska TČ ima optimalno nastavitev, kot si pravilno ugotovil, da je na določene pogoje in delovanje, dimenzioniran uparjalnik in izmenjevalnik.
Dela tudi pod drugimi obrati, nikakor pa ne več idealno.

Kaj bo kdaj ali prej crknilo, je pa itak bolj odvisno od sreče kot od česarkoli drugega.
Koliko konjev rabiš, da premakneš enega osla!!??
[Slika: 18-09-2024-14-01-01.jpg]  Verjeli ali ne, 570 ni dovolj!!!!
Ti pogoji se stalno spreminjajo. Pri +10 ima neinverterca isto kapaciteto kompresorja kakor pri -10.
Tlak v uparjalniku je padel, tlak v kondenzatorju je narastel ker je zahteva po višji t dvižnega voda.
Drugače kot da deklariraš pumpo samo za +10 ali pa vgradiš kompresor ki bo gnal tudi pri -10 pa ne gre. Tak kompresor bo pri +10 pa ciklal, izkoristek pa slab zaradi tega ker vsi tlaki spustijo ko je na off in spet traja da jih nabije nazaj.
Inverterca ima še eno prednost v tem da lahko greje navitja in s tem olje. Obraba delov je potem mnogo manjša, ker se olje ne reči več z hladivom.

Če imaš voda-voda, verjetno nekih prednosti inverterce skoraj ni. Razlike temperatur so mnogo manjše kakor zrak-voda.
Inverter je samo in edino v prednosti pri ne akumulativnem gretju, kjer moramo moč dozirati sproti, saj bi nam drugače temperatura v hiši preveč nihala. Pri akumulativnem gretju si lahko vedno privoščimo polno moč, ker akumulacija to moč sprejme inercija jo pa oddaja. Sam imam npr. klasično on - off katera ima precej manj vklopov od kateregakoli inverterja v klima izpeljanki. Vse je odvisno od akumulacije in krmilja same naprave.
Na polni moči je inverter tudi vedno potratnejši od klasike, pri minimalni moči je zopet izkoristek slabši zaradi izgub inverterja, puščanja kompresije, neoptimalnega masnega pretoka hladiva...

Precejšnja prednost inverterja se pokaže v montažnih hišah na radiatorskem, konvektorskem, ali toplozračnem ogrevanju. Ni, pa vedno in povsod idealna izbira.
Ena najboljših, če ne najboljša inverterska naprava za razumen denar je danes vsekakor NIBE F2120.
Tudi precej dražje naprave uporabljajo enak pogon, ker boljšega trenutno na svetu ni :wink:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
Nisi pa omenil koliko stane ta tvoj produkt pred hišo. Sem te že pred časom vprašal, pa si preslišal :mrgreen:. Ker ta tvoja kišta verjamem, da ima en malce drugačne komponente od teh nizkocenovnih.
Težko verjamem, da je šla tehnika toliko navzdol, da je današnja roba slabša. Zadnji čas, da gre vse zugrunt.
Če seštejem komponente jih je za ene 3k€. Dela ne računam :wink:

cbbx… kdo pa je rekel, da je današnja roba slabša? Razlika je samo v tem, da so se včasih delale samo relativno dobre stvari.
Ni bilo toliko kakovostnih razredov kot je danes. Pri nekaterih stvareh celo samo eden.
Danes imamo vse ponujene produkte v dobesedno ogromnem kakovostnem in s tem cenovnem razredu.

Če vzamemo katerikoli produkt srednjega kakovostnega razreda je v biti cenovno nekje tam kot je bil včasih. Ker je dandanes trg preplavljen z nizkocenovnimi produkti, imamo dejansko občutek, da je vse narejeno slabše.
Ni, je boljše ali precej boljše :wink:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
cbbx Napisal:Težko verjamem, da je šla tehnika toliko navzdol, da je današnja roba slabša. Zadnji čas, da gre vse zugrunt.

Težko rečem za TČ, ampak, ko gledam recimo pralne stroje - bože sačuvaj. OK, saj tehnika je mogoče šla "navzgor", zanesljivost oziroma življenjska doba pa... Je pa res, da si včasih za OBODIN-a dal 2 povprečni plači, danes pa za čuvene marke mogoče pol povprečne plače.
sassapo Napisal:Če seštejem komponente jih je za ene 3k€. Dela ne računam :wink:

Sašo, ti si kdaj imel TČ "s police" pred bajto? Ker glede na tvojo raziskovalno žilico nekak dvomim, da bi bil srečen, če ne bi gor pisalo "made by sassapo"... :lol:
Če pa dela in to zelo dobro.

Kupiš Miele pa boš zopet dal dve plače in bo zopet deloval 20 let :wink:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
To imaš cenovno ugodno zadevo, verjamem da so vgrajene komponente med boljšimi. Hvala za info.
1 ... 238 239 240 241 242 ... 541 Pojdi na stran 
Iskanje po temi