[Lonsarg]

Kar se zgornjega vprašanja tiče si bom odgovoril, striktno po pravilih ekosklada rabi montirat "usposobljena oseba", kar najbrž samograditelj ni, tako da nisem niti poskušal dobiti subvencije tistih nekaj 100€ na materijalu.

Imam pa novo vprašanje, ko slišim da ste razne bypase nekateri sami delali, recimo take ob kombinaciji kanalske klime in prezrečevanja, v mojem primeru bom najbrž kombiniral kompresorski razvlažilec(kar en prenosni model najbrž) in rekurperacijo in vprašanje koliko blizu bom ujel pretoka.
Bi bilo dovolj eno preprosto protipovratno loputo montirat na bypass, katera bo ekstra zrak mimo razvlažilca potegnila, v kolikor ima ta premalo pretoka ali pa je ugasnjen? Ali bo ta loputa mešala štrene preveč kadar nočemo bypasa in ste kaj bolj sofisticiranega naredili vi?

[Tone]

Če bo zračni tok laminarni (se ne vrtinči), po moje ne bo frke. Ventilator je itak gotovo na izhodu iz kilerčka.
Morda bi veljalo paziti na diferenčni tlak, ki ga bo v rekuperatorju delal ventilator klime. Itak ga boš moral zamenjati z radialnim, da bo kaj od njega.

Kako si s kockama zadovoljen. Mene čaka remont mojega protitočnega, kot kaže, se je hudo povečal pretok svežega zraka v iztrošenega. Če navijem izstopni ventilator na podstrehi, se mi krepko zniža dotok svežega zraka v prostore.
Računam na dve kocki 40x40x40cm izdelani iz kartonov 80x40cm, v istem ohišju.

[Lonsarg]

Z vprašanjem o kockah si najbrž mislil uporabnika Lukapee. Jaz sem kar Brookvent Aircycle 1.2 kupil, mi bo že razvod in razvlažilec dovolj izziva za tokrat.

Z mojim znanjem(ne vem kaj je radialni ventilator, bom pogooglal) v prvo skoraj ziher ne bo vse delalo:) Še najbolj ziheraško bo najbrž, če izenačim pretoka oziroma je pretok razvlažilnika vedno malenkost večji da se naredi malce diferenčnega tlaka(kako malenkost bo že rekurperator preživel), da je loputa zaprta, ampak to bo kar izziv umerit:)

[Tone]

Na Lukapee sem mislil ja, sem mislil, da je on tole pisal.
Glede diferenčnega tlaka pa ni take frke, mislil sem samo da vzameš to v obzir. Itak mora biti (po potrebi) pretok razvlažilca nekajkrat večji, da bo lahko v ekstremni zunanji vlagi (takrat pripreš zunanji dotok) imel večji učinek.

[Jaco P.]

Kako je najbolje fiksirati ohišja za ventile & cevi za prezračevanje?

Sam imam idejo, da bi cevi fiksiral s perforiranim trakom in 3,5cm Knauf samozabijalnim šraufom (cca na vsak 1m, 1,5m..). Ne vem pa kaj uporabiti za ohišja?
No, ko to nekako prišraufam pa še malo purpene v luknjo in to je te, ali še kaj?

[matija]

cevi sem fiksiral enako kot imaš ti idejo, ohišja sem samo zapurpenal (preboj skozi ploščo).

[malcar]

Zdravo, potrebujem nekaj podobnega:
https://www.zehnder.co.uk/air-distribut ... ehnder-stb
Obstaja kaj brezrobnega oz. z minalnim robom, za v kuhinjo s filtrom?

Hvala!

lp

[Lonsarg]

Napa filter iz bauhausa za 5€ razrežeš pa nardiš ven 10 takih.

[selassie1]

Pozdravljeni,

ali morajo biti dusilci zvoka novi ali jih lahko kupim ze rabljene?

[Tone]

Lani sem si naredil bypass in razen pozimi cca 5 mesecev, ko rabim vlaženje zraka, imam stalno odprtega, da je zrak v hiši bolj suh. Ker imam solarno ogrevanje, toplotne izgube niso nek faktor, sploh se pa starša že vsaj en mesec pritožujeta, da je v spalnici pri dobrih 19°C pretoplo.
Bypas bom zaprl edino v pasji vročini, ko bo vlažnost v hiši nižja kot zunaj.

Pa še eno vprašanje za poznavalce vlage: Ali je prenos vlage skozi kartonski rekuperator odvisen samo od razlike parcialnih tlakov vodne pare, se pravi absolutnih vlag. Razen seveda ko pride do kondenzacije.

[Aljaz30]

Mi lahko kdo obrazloži malo bolj podrobno dogrelnega registra v rekuperaciji .  Ga ima kdo v uporabi ? 
Zasledil sem da naj bi na elektriko segrel zrak do možnosti 52C ter na to segrel prostore vse kjer se vpihuje. Je to učinkovito + talno gretje 
Se potrebuje kak konvektor za tak način ?

[BojanF]

(2.6.2020 ob 23:41)Aljaz30 Napisal: Mi lahko kdo obrazloži malo bolj podrobno dogrelnega registra v rekuperaciji .  Ga ima kdo v uporabi ? 
Zasledil sem da naj bi na elektriko segrel zrak do možnosti 52C ter na to segrel prostore vse kjer se vpihuje. Je to učinkovito + talno gretje 
Se potrebuje kak konvektor za tak način ?

V dobri pasivni hiši je načeloma takšen način gretja dovolj. Običajno se ga dopolni še s kakšnim manjšim radiatorjem za sušenje brisač v kopalnicah. V bolj potratnih hišah potrebuješ dodatne vire toplote, ki pa bodo povečini imeli bistveno višjo moč od grelca svežega zraka, tako da slednjega potem ne potrebuješ. Za primerjavo, gretje svežega zraka lahko dovede do 10W/m2, talno gretje pa tudi do 90W/m2.

[sassapo]

Preko klasične rekuperacije ne boš nikoli dosegel 10W po m2. Razen v primeru uporabe kovinskih cevi, plastične bi se namreč stopile.

[BojanF]

(3.6.2020 ob 08:39)sassapo Napisal: Preko klasične rekuperacije ne boš nikoli dosegel 10W po m2. Razen v primeru uporabe kovinskih cevi, plastične bi se namreč stopile.

Za 10W/m2 moraš pri standardni količini prezračevalnega zraka tega segreti za cca. 30K, torej iz 20°C na 50°C. Cevi za katere sem najprej našel podatek na internetu so certificirane za do 60°C:
https://katalog.bossplast.com/s/u/010000...HDOK-1.pdf
Torej, ne, cevi se ne bodo stopile.

[Energetik81]

(31.5.2020 ob 09:02)Tone Napisal: Pa še eno vprašanje za poznavalce vlage: Ali je prenos vlage skozi kartonski rekuperator odvisen samo od razlike parcialnih tlakov vodne pare, se pravi absolutnih vlag. Razen seveda ko pride do kondenzacije.

Da, če ne pride do kondenzacije, je prenos odvisen le od parcialnih tlakov vode na obeh straneh. Torej abs. vlaga ali rosišče na vsaki strani.
Vsaj za karton bi moralo veljati, morda obstaja kakšen hi-tech material, ki ima prestopnost pare odvisno od smeri. Pa še vedno, nič drugega kot parcialni tlak vode ne more biti gonilna sila za prestop vlage skozi material.