[Anonymous]

Kakšne previsoke temp. uparjanja?

Točen vzrok "matranja" je tlak/temp. uparjanja in tlak/temp. kondenzacije oziroma razlika med njima. To premaguje kompresor.
Uparjanje mora biti čim višje (velik uparjalnik, toplo vreme), kondenzacija čim nižje (nizek DV - ki pa ga lahko dosežeš le z velikim pretokom vode).

Zd.
NE!! Uparjanje ne sme biti čim višje.
Nekje sem zapisal , zakaj so pokale Mcke hrp!
Da so zmanjšali temp. uparjanja so v prvi fazi ogrevali vodo zgodaj zjutraj , ko se ni pregreval uparjalnik. Nato popravili ....
To najbolje ve Telmus. Šlo za tovarniško napako. On je glavnino popravil!!!

[bozgom]

Pretok plina ali vode?

speed of liqiud pumps

[Fery]

Micke so pokale, ker so bile nažgane tudi na 130% tega, kar zdaj pusti.
Ni čudno, da so po luftu letele.

[Fery]

speed of liqiud pumps

Torej tvoj graf lahko velja zgolj in samo za eno TČ. Za vse ostale ne.
Ker pretok nima nobene povezave s temperaturo vtoka ali odvzemom med različnimi TČ.

[bozgom]

Misliš, da so fizikalne zakonitosti pri vsaki TČ drugačne? Verjetno tvoja nima pri enaki modulaciji enakega COP. Velja pa tudi zanjo, da ni dober ne prenizek in ne previsok pretok. Kje pa so optimumi pa je treba ugotoviti za vsak tip TČ posebej.

[Fery]

Ne, mislim pa, da je odvzem odvisen največ od izmenjevalca. Ta pa ni povsod isti.

[csamo001]

"The effect of mass flow rate of the secondary fluid on the heat capacity
of variable capacity GSHP"

[bozgom]

Tudi moč se spreminja tako z modulacijo kot s pretokom vode skozi TČ.

[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/o/QI/1sYEsmx3/tcmocpretokunichr("46")png[/img]

[Fantocci]

Misliš, da so fizikalne zakonitosti pri vsaki TČ drugačne? Verjetno tvoja nima pri enaki modulaciji enakega COP. Velja pa tudi zanjo, da ni dober ne prenizek in ne previsok pretok. Kje pa so optimumi pa je treba ugotoviti za vsak tip TČ posebej.

Pri vsaki pumpi je predpisan najvišji in najnižji. Pri švohnejših je vedno nižji kot pri močnejših. (saj vem da nisem nič novega povedal :wink: )

[cheba]

Gre za zemlja/voda oziroma brine(slanica)/voda sistem. COP pada s pretokom verjetno zato, ker vodna črpalka (kolektor) pač toliko več porabi oziroma prečrpa več, ko je pa TČ sposobna prenesti na vodo.

[bozgom]

Tudi na drugi strani- ko voda odvzema energijo iz TČ je stvar podobna. Če v želji čim nižjega dT višamo pretok se tudi ne more vsa energija iz TČ prenesti v vodo.

[Anonymous]

[quote="Energetik81"]@hitim je navajal precej ekstremne delta T. Na strani radiatorjev je vse jasno, glej zgornje tabele. Kaj se dogaja pri različnih razmerah v kondenzatorju, pa bolj kot ne ugibam.

EDIT: odlična razlaga. Tisto med a in b je famozno koriščenje pregretih par. In pa očitno glede narisano in zapisano je temp. kondenzacije najbolj odvisna od izhodne temperature vode, torej DV. Kar pomeni da je precej bolje čimbolj znižati deltaT, s tem tudi DV.

Zd.
Še zadnjič.!
Že razložil, pa menda izbrisano ali pa se motim.
Vse dogajanje od a-d je v izmenjevalcu-kondenzatorju!
Rdeča plin.
od a-b pregret plin iz kompresorja =1/3 toplote.
Voda modra ki prihaja v izmenjevalec se hitro dogreje.
Če ja pretok vode počasen se od c-b strmina dviguje posebno v delu b-a.
Če je pretok vode hiter se od c-b in b-a skoraj ne dvigne več.!
od b-c mešanica plin tekočina 2/3 energije .
Če je pretok vode majhen, je strmina vode -Modra v dvigovanju do c-b in naprej b-a.
Če je pretok vode velik , je strmina vode Modra skoraj ravna do c-b i n naprej .
od b-a.
od d-c je hlajenje tekočega plina.
Če je pretok tak ,da je vstop vode na c ne more odvzeti toplote na d-c.
Če je pretok in temperatura pod d. točko , pa odvzame del toplote od d-c +vso c-b+b-a

Poglejte s kakšno temperaturo vstopa v ponujeni sliki Pv-modra linija!!
Malo kmečke logike in si zmagal.
Če ne ti ....
Lp.

[Anonymous]

Hitim, bi lahko še enkrat ponovil meritve pri 30%, za itv? Nekaj si omenil, da je bil preveč segret sistem pri prvih meritvah. COP pa res slab. Hvala.

Zd.
Ponovil sem delno. posebej 100 %.(obe)
Dal slikco na enem postu malo nazaj.
Cop je pri 30% enak kod 50 80% ..
Raziskal že prej, ko še ni delala HRP -vedel kje obratovati.
Temu pripomore twin kompresor ,ki je do 80% boljši v prednosti pred vijačnem.
Vijačni zaostaja pri nižjih vrtljajih.
Imam še priklopljeno venda ni časa.
Pri meritvi je nižji Pv nenormalno.
Sistem je stal zaradi priključitve HRP nazaj po popravilu.
Me je zanimala samo razlika pri delovanju med obema in ne izkoristek posamezne!

[yan1234]

Slike moraš zmanjšati na 256kb, če ne jih ne naloži.

Ok, torej 30% za ivt ni problema, cop?

[Anonymous]

Fery: iz radiatorja sem napisal... radiatorji so. Le v dveh kopalnicah bi še dodatno talno položil (ker se bodo ravno obnavljale), želim pa se izogniti dvema ogrevalnima krogoma - keep it simple. Zato bi šlo v te zanke iz radijatorja, ki je v istem prostoru, ampak premali.


@yan1234: a, tako si mislil.. OK

Zd.
Da dobro boš naredil.
Tako izvedbo imam v kopalnici izvedeno 82. leta.
V kopalnici je talno 10m cu cevi 15mm( o plastiki takrat ne duha ne sluha!). Preko alu folijo in beton+ploščice.
Iz radiatorja v talno.
Super funkcionira.
Tako razmišljanje te pelje više!!
LP