[jurjavcic]

@csamo001

Ravno tako obtočno črpalko sem imel tudi jast doma Serviser mi je zamenjal komplet črpalko in navoje (novi so bili že zraven nove črpalke).

[gt001]

Fery, prosil bi te za eno informacijo:
Kaksno je aktualno stanje za morebitne nove interesente - razen uradne-ebay ponudbe za 1750 GBP?

Hvala.

[Fery]

Uradno je, da bi bile trenutno na voljo po ceni 975 evrov, glede na kalkulacijo, ki je veljala doslej. Ker jih bo skušal prodajati po teh cenah.

Enako uradno je, da se slišiva po 15. januarju, ko mi bo (če) dal še enih 50 na voljo.
Tako da je do takrat stanje tako, kot je. Za počakati kak mesec.

[gt001]

ok, vse jasno.
hvala.

[alanford]

hitim... ja, nekatere stvari imaš prav, pri nekaterih pa sekaš precej mimo. Dt je še kako pomemben za izkoristek! Res ni v vsakem primeru idealen čim nižji.
V primeru direktne kondenzacije v dovolj velik zalogovnik kjer se voda sloji in ne meša, lahko z efektom polzeče kondenzacije dosežemo največji možni izkoristek. Pregrete pare lahko dosežejo 120°C in jasno s temi napajamo TSV, naslednja stopnja so radiatorji, zadnja talno. Tukaj z lahkoto dosežemo največjo možno podhladitev hladiva po končani kondenzaciji. Hladivo, ki je sedaj tekočina je pred vstopom v expanzijski element hladnejše od vode na dnu zalogovnika tudi 5°C. S tem smo odvzeli vso razpoložljivo toplotno energijo na vseh temperaturnih nivojih, dosegli zelo visoke temp. sanitarne vode (tudi preko 80°C) in po naravni poti brez mešalnih ventilov in kupa avtomatike rešili napajanje radiatorjev in talnega ogrevanja. Za piko na i, lahko uporabimo preostanek toplotne energije tekočinske faze npr. za gretje posode kondenzata, kar nam zopet prinese kak %, saj tekočino pred expanizjo podhladimo, istočasno pa odpade potreba bo grelnem kablu. V primeru sistema zemlja voda, ta preostanek energije vračamo v kolektor.
V takšnem primeru je dT med najvišjo in najnižjo točko zalogovnika lahko tudi 50°C.
Pri klasični (najpogostejši) izvedbi, kjer TČ, oz. njen kondenzator direktno ali preko manjšega zalogovnika priklopljen na sistem ogrevanja igra dT med dvižnim in povratnim vodom prekleto veliko vlogo na sam izkoristek.
Navidezno je velik dT med dvižnim in povratnim vodom boljši, saj imamo zaključek kondenzacije na precej nizki temperaturi in je samo COP število lahko visoko.
Smo pa sedaj naleteli na problem! Ker imamo samo gornji del radiatorja ogret na dovolj visoko temperaturo, je toplotne energije za ogrevanje prostora enostavno premalo.
Srednja pot se je kot marsikje drugje, tudi tukaj izkazala za najboljšo. Če nimamo vodene OČ, pač zagotovimo takšen pretok, da je dT med dvižnim in povratnim vodom okoli 5°C.
Pretiravanje z močjo OČ ima za posledico hrup, večjo porabo, kot tudi nabava tako zmogljive črpalke lahko preseže evrskega tisočaka.

Moram se posipati s pepelom.
Hvala Sašotu in tudi hitim za njune poste, ker sta me razsvetlila.

Sedaj razumem, da je čimanjši dT super, ampak samo na strani grelnih teles, pa še to ne na vseh. Predvsem pa tam, kjer so grelna telesa poddimenzionirana (švoh radiatorji).

Medtem pa, ko v kondenzatorju, to ni nujno. Obstaja idealen dT, ki pa za mene še vedno ostaja neznanka.

Ni vse črno kar je belo.

[bozgom]

Mogoče je idealni dT neznanka ker je odvisen od razmer: izračunane temperature dvižnega voda, razliko me trenutno in izračunano temperaturo, hitrostjo OČ...

Pri meni se dT v TČ običajno giblje med 6,0 in 6,5. Videl sem ga pa že 5,2 in 7,5°C. Hitrost OČ pa je med 1 in 100%.

Je pa zanimivo, da je včeraj pri -9°C bila dT tam 6,2°C, kompresor na 90% in hitrost OČ le 1%. Pri naslednjem ogrevanju (čez cca 1,5 ure) pa je bila hitrost OČ 14%, dT podobna, hitrost kompresorja pa 80%.

[Fantocci]

Če nimaš frekvenčno krmiljene OČ itak ne moreš narediti kaj dosti. Da pa bi jo šel vsake toliko na roke prestavljat...
Pa tudi če bi imel frekvenčno krmiljeno, kako bi jo reguliral, programsko gledano?

[Fery]

OČ na 1%? To bi pa rad videl, kako laufa.

[xavi]

Smo pa sedaj naleteli na problem! Ker imamo samo gornji del radiatorja ogret na dovolj visoko temperaturo, je toplotne energije za ogrevanje prostora enostavno premalo.
Srednja pot se je kot marsikje drugje, tudi tukaj izkazala za najboljšo. Če nimamo vodene OČ, pač zagotovimo takšen pretok, da je dT med dvižnim in povratnim vodom okoli 5°C.
Pretiravanje z močjo OČ ima za posledico hrup, večjo porabo, kot tudi nabava tako zmogljive črpalke lahko preseže evrskega tisočaka.

Ravno to smo nekoč v davnih časih pri radiatorskem ogrevanju brez zalogovnika ugotavljali. Obtočno črpalko na maximum, da bo dt čim nižji, posledično, površina radiatorjem po celotni površini bolj enakomerno ogreta, posledično večja površina ogrevalnih teles pomeni nižjo temp. vtoka, s tem boljši COP.
Zdaj ugotavljamo, da temu ni ravno tako, zaradi dejstev, ki jih je opisal Hitim, tako, da je človek v dilemi.
Sam imam OČ Wilo stratos na sedmi max. stopnji, poraba in hrupnost sicer zanemarljiva, dt pod 3 C.
Kaj je zdaj optimalno, govorim o radiatorskem ogrevanu brez zalogovnika.

[bozgom]

OČ na 1%? To bi pa rad videl, kako laufa.

Se meni tudi zdi sumljivo, a tako kaže na spletnem vmesniku.

Trenutno je zunaj -4,4°C. Voda kroži z 43,8/37,9 °C. Kompresor na 79% in OČ na 25 %.

PS imam pa 300 l zalogovnik. Vodo skozi radiatorje poganja druga OČ.

[Energetik81]

Ravno to smo nekoč v davnih časih pri radiatorskem ogrevanju brez zalogovnika ugotavljali. Obtočno črpalko na maximum, da bo dt čim nižji, posledično, površina radiatorjem po celotni površini bolj enakomerno ogreta, posledično večja površina ogrevalnih teles pomeni nižjo temp. vtoka, s tem boljši COP.
Zdaj ugotavljamo, da temu ni ravno tako, zaradi dejstev, ki jih je opisal Hitim, tako, da je človek v dilemi.
Sam imam OČ Wilo stratos na sedmi max. stopnji, poraba in hrupnost sicer zanemarljiva, dt pod 3 C.
Kaj je zdaj optimalno, govorim o radiatorskem ogrevanu brez zalogovnika.

Čemu ni tako? Moč radiatorja (in tudi talnega) je odvisna od DV in PV. Neko povprečje je, nisem siguren katero. Ti nič ne pomaga, da je DV izredno visok pri malem pretoku, PV pa na ravni sobne temperature. Sploh pri TČ, kjer je COP močno odvisen od višine DV.
Torej kot je napisal sassapo, če nimaš velikega razslojenega zalogovnika s polzečo kondenzacijo, bi rekel da je najbolje gnat OČ na max pri čimnižjem delta T in s tem čim nižjem DV, ki še daje zadostno moč na grelnih telesih.

[csamo001]

@csamo001

Ravno tako obtočno črpalko sem imel tudi jast doma Serviser mi je zamenjal komplet črpalko in navoje (novi so bili že zraven nove črpalke).

A, OK, če torej prav razumem, poleg TČ se dobi ustrezne nastavke, pač glede na to, kakšno instalacijo ima kdo doma (in da potem ni treba cevi fleksat in navojev rezat)?

Kolko sem včeraj guglal sem namreč našel tri različne oblike priklopov, pa verjetno še to ni vse...

[csamo001]

Ravno to smo nekoč v davnih časih pri radiatorskem ogrevanju brez zalogovnika ugotavljali. Obtočno črpalko na maximum, da bo dt čim nižji, posledično, površina radiatorjem po celotni površini bolj enakomerno ogreta, posledično večja površina ogrevalnih teles pomeni nižjo temp. vtoka, s tem boljši COP.
Zdaj ugotavljamo, da temu ni ravno tako, zaradi dejstev, ki jih je opisal Hitim, tako, da je človek v dilemi.
Sam imam OČ Wilo stratos na sedmi max. stopnji, poraba in hrupnost sicer zanemarljiva, dt pod 3 C.
Kaj je zdaj optimalno, govorim o radiatorskem ogrevanu brez zalogovnika.

Čemu ni tako? Moč radiatorja (in tudi talnega) je odvisna od DV in PV. Neko povprečje je, nisem siguren katero. Ti nič ne pomaga, da je DV izredno visok pri malem pretoku, PV pa na ravni sobne temperature. Sploh pri TČ, kjer je COP močno odvisen od višine DV.
Torej kot je napisal sassapo, če nimaš velikega razslojenega zalogovnika s polzečo kondenzacijo, bi rekel da je najbolje gnat OČ na max pri čimnižjem delta T in s tem čim nižjem DV, ki še daje zadostno moč na grelnih telesih.

Mislim, da je to ta ključen del, ki je falil pri tej debati. Visoka hitrost obtočne črpalke omogoča enakomerno ogretost grelnih teles. dT je posledično nižji, COP pa je višji (vsaj) zaradi tega, ker z enakomerno pregretostjo dosežemo nižji dvižni vod. In nižje kot gremo s potrebnim dvižnim vodom, manj dela opravi kompresor, in ...

[Fery]

OČ na 1%? To bi pa rad videl, kako laufa.

Se meni tudi zdi sumljivo, a tako kaže na spletnem vmesniku.

Trenutno je zunaj -4,4°C. Voda kroži z 43,8/37,9 °C. Kompresor na 79% in OČ na 25 %.

PS imam pa 300 l zalogovnik. Vodo skozi radiatorje poganja druga OČ.

Obtočne ne morejo laufati od 1% naprej. Enostavno premalo toka, da bi sploh obrnilo rotor.

[Energetik81]

Mislim, da je to ta ključen del, ki je falil pri tej debati. Visoka hitrost obtočne črpalke omogoča enakomerno ogretost grelnih teles. dT je posledično nižji, COP pa je višji (vsaj) zaradi tega, ker z enakomerno pregretostjo dosežemo nižji dvižni vod. In nižje kot gremo s potrebnim dvižnim vodom, manj dela opravi kompresor, in ...

Imam Vogel & Noot kalkulator moči radiatorjev. Ne pusti sicer esktremnih delta T, ampak za občutek bo. Primer 400x400mm radiator, tip 22:

Koda:

DV PV Moč 65 60 436 W 65 50 363 W 65 35 241 W 50 45 242 W

Če gledamo zadnji 2 vrstici, isto moč radiatorja lahko dosežemo z 65/35° (deltaT 30°) ali 50/45° (deltaT 5°). Kaj je bolj ugodno za TČ, vemo.

Kalkulator tudi lepo pokaže, zakaj rabiš VELIKE radiatorje za gretje s TČ. Če hočeš kaj uporabnega dobiti ven pri režimu npr. 40/35, rabiš konkretne dimenzije in pa najbolj tip33. Recimo 600x1000mm tip 33 daje pri 40/35 ven 600 W...