PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri TČ De dietrich - visoka poraba

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
Če povzamem izolacijo ogrevanih delov hiše:
Klet: 15 cm zid, 5 cm pod estrihom, 2-3 cm strop proti ogevanemu pritličju .
Pritličje: 20 cm zid, 2-3 cm proti ogrevani kleti, 15 cm strop proti neogrevanemu nadstropju.

V kleti so velike izgube v zemljo, ker je pod talnim premalo izolacije.
So na tleh kleti cevi s toplo sanitarno vodo? So izolirane? Imate zaporne pipe na topli sanitarni vodi in dvižnem vodu talnega proti neogrevanemu nadstropju?

Kljub morebitnim izgubam pa je treba pogledati tudi nastavitve TČ.

V 8 dneh je TČ delala povprečno 17 ur/dan, kar za inverter ne bi bilo nič narobe, če bi delala neprekinjeno na nizki stopnji modulcije. Vendar temu ni tako, saj je povprečen čas delovanja 14 minut in 73 vklopov na dan.

Opazuj TČ en cikel od starta kompresorja do stop-a. Na kakšni modulaciji deluje? Se da odčitati % ali izhodno moč? Kakšna je T dvižnega voda in povratka od začetka do konca cikla? Kakšen je pretok? Zapiši te podatke vsako minuto in potem še v pavzi. Saj ne bo treba dolgo čakati.

Za te tople novemberske dni bi bila razumna T dvižnega voda od 26-28°C in povratna par stopinj nižja. Kako je nastavljena ogrevalna krivulja? Imaš montiran senzor zunanje T? Imaš sobni korektor? Napisal si, da je temperatura vode v ceveh od 23 do 25°C. Kje si to odčital in ali je to med delovanjem kompresorja ali v pavzi?

Kako je nastavljena obtočna črpalka za talno?
Na zaslonu se vidi pretok 37 l/min (2,22 m3/h), kar je preveč. Nazivni pretok pri polni moči 11kW in pri razliki temp. dviženga in povratnega voda 5K je 1.88 m3/h.

Je montiran zalogovnik, hidravlična kretnica ali karkoli med TČ in ogrevalnim krogom? Imaš vse kroge talnega do konca odprte? Če ne, jih odpri.
Ne bi škodovalo tudi, da objaviš vse možne nastavitve iz menijev ter link na navodila za uporabnike.
#17
Prvi ukrep je izklopit ogrevaje v kleti, v kateri ni bivalnih prostorov.
Nasploh se mi zdi, če že je v kleti, bolj smiselno radiatorsko ogrevanje, razen če ni spodaj in ob straneh 15 cm stirudura.
#18
Skoraj zagotovo je glavni krivec višje porabe klet, katera je navadno pozidana z slabo izolativnimi materiali in skoraj nikoli dovolj kvalitetno toplotno izolirana. Velikokrat je še hidroizolacija pomanjkljiva.
Kvalitetna izolacija kleti bi bila verjetno dražja kot vsa preostala hiša, pa se to enostavno zanemari in vzame v zakup dodatne toplotne izgube.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#19
Tudi sam ogrevam klet, ki ima večje toplotne izgube od ostale bajte.

Pretoke v talnem kleti toliko pripri (skoraj popolnoma), da boš ogrevalno krivuljo lahko prilagodil pritličju, klet se pa spotoma pač malce ogreje, kolikor se pač bo, glede na zunanje temperature.

Mikrolokacija postavitve TČ tudi ni idealna. Če je drvarnica s polno široko steno, se skoraj sigurno del izpiha obrne nazaj. Izmeri s termometrom kakšna je povprečna temperatura mikrolokacije postavitve TČ glede na okolico na isti strani.
#20
Saj ima termometer v TČ (in prikaz na displeju), senzor je zadaj za izmenjevalcem na prepihu in meri dejansko temperaturo, ki jo dobi TČ.
To lahko primerja z neko drugo par metrov stran, ta senzor naj bo v senci in dovolj natančen.
#21
Lažje se samo izmeri razliko (ali je vpliv drvarnice ali ne). Vzame pač katerikoli termometer, ki je pri bajti, ne pa da se ukvarja še z umerjanjem termometra na pumpi in pa domačega termometra.
#22
Zakaj bi karkoli umerjal, odčitaš termometer na TČ, svojega daš nekam stran v senco in takoj vidiš situacijo.
Sicer pa v tem primeru jaz vidim 2 potencialna vzroka, pomanjkljiva izolacija (OP ne napiše, kako je izolirana klet proti zemljini) ali pa kakšne čudne nastavitve (urniki, visoki DV in uporaba sobnega korektorja, grelci).
Ob 20cm fasadi in če bi bili tudi ostali detajli ustrezno izolirani, bi morala biti poraba precej manjša.
#23
To je pa res velika poraba v "zimskih" mesecih... malce nenavadno mi je sicer, da bi neogrevana klet prinesla tako velike izgube... Mi imamo tudi neogrevano klet 60m2 in potem ogrevamo še cca 100 m2 drugače pa imamo podobne notranje temperature tudi mi in tudi pri ostalih stvareh imamo zelo podobno kot vi... pozimi poraba praktično nikoli ne presega 100 EUR/mesec

Koliko m3 SV na mesec pa porabite? Mi porabimo cca 8-9m3/mesec.
#24
Klet ogreva, saj piše: "..Klet ogrevam samo zato, ker naj bi bilo to bolj optimalno po nasvetu serviserja. Tudi glede tega prosim za vaša mnenja...."

Pod kletjo je 5cm stiropora, kar je (pre)malo. Verjetno tudi izza sten do nasutja ni več.
Za test letos prekini ogrevanje kleti (če ni bivalna in če je pretoka za TČ samo v pritličju dovolj) in spomladi primerjaj rezultate.
#25
Ima samo 2-3cm izolacije med pritličjem in kletjo. Tako da kleti se ne da kar tako izklopit iz enačbe. Se bo ogrevala neposredno ali posredno.
#26
Seveda, ampak toplota ne gre rada dol in izgube bodo vsekakor manjše, kot da ogreva še tla kleti in zemljino pod njo skozi tanko kletno izolacijo. Verjetno bo v kleti par stopinj manj, kar ni problem če ni naseljena, le na pojav plesni na zidovih je treba pazit. Bodo pa jabke v njej zato dalj časa stale Wink
#27
OP pise, da so stene kleti in cokel izolirana z 15cm XPS, kar je dobrih 5cm vec kot nasa bajta, prav tako ima na fasadi nekaj cm vec kot mi. Tudi teh 5cm proti zemljini ni taka katastrofa, @Energetik81 mislim, da je pisal, da ima 6-7cm pa ne poroca o nekih drasticnih izgubah skozi tla. Tudi pri nas je klet ogrevana, cca 50m2 od 80m2, tri veje talnega, skupaj okrog 240m cevi. Skupaj je ogrevanih 205-210m2, kar je priblizno enaka povrsina kot jo ogreva OP, pa pri njih laufa 11kw masina, pri nas 8kw. Povprecna poraba za zadnje tri dni je 15kWh, za zadnjih 24h 16.7kWh, za notranjih 21-22.5 stopinj. Pa je bilo v zadnjih 24h kar nekaj defrostov in ce vzamem, da bo cel mesec poraba priblizno enaka danasnji, je to na mesec okrog 85€ pri ceni elektrike z vsemi prispevki, ddv, itd 0.167€/kWh. To je cena za VT, z upostevanjem MT bi bil znesek se nekaj nizji. Ce temu dodam se cca 40€ porabe za gospodinjstvo, kar je neko povprecje, par € gor dol, smo na 120€, ki jih predvideva OP za tekoci mesec. Po moje je to cist ok znesek, sploh ce upostevamo se izgube skozi tla, pa nekaj izgub zaradi neizdelanega nadstropja in mansarde, pa mogoce ne najbolj optimalno postavljena zunanja enota..

PS: v tem mesecu je TC z vkljucno danasnjim dnem porabila 297kWh (posebej stevec za TC) kar je cca 35€.
#28
@otim:

Evo sem malo pobrskal za porabo naše TČ (identičen model), hiša 240m2, klet večinoma neogrevana. Torej 2x 80m2 na 22C, klet ogrevana recimo 1/3 kvadrature v najhladnejših mesecih, da se cunje hitreje sušijo... Drugače ni potrebe. Itak klet NE gre pod 16C. Bajturina 40cm Ytong + 12,5cm multipor, vsa okna 3 slojna uw kao 0,7. Klet izolacija proti tlem 15cm, stene 10cm stirodur.
Zunanje tipalo in dve notranji enoti (ločena kroga za P+M).

Torej:

1. Ta vrag od toplotne je povsem premočen za našo kočurino. 8kW bi bilo vrh glave preveč. JBG zdaj je kar je. Če bi se ogrevali le po krivulji glede na zunanjo temp. bi pocrkali od vročine. Enostavno je ne morem več znižat.
2. V štirih letih smo požgali cca 18.500 kWh:Ogrevanje čez zimo + 300l tople vode (44C) v bojlerju čez celo leto.
3. Zgornja številka je malo preterana, ker smo se lansko leto novembra in skoraj cel december ogrevali na grelce (okvara zunanje enote - napaka monterja).
4. Za toplo vodo gre izven ogrevalne sezone približno 3kWh /dan.


Za primerjavo: poleti plačujemo okrog 55€ elektrike, za januar 2018 je bil celoten račun 144€.
decembra ne morem dati realne primerjave, ker so grelci peli..

Letos sem štartal "kurilno sezono" 1.10. do danes smo nekje na 1200kWh.
#29
Fantocci Napisal:Seveda, ampak toplota ne gre rada dol in izgube bodo vsekakor manjše, kot da ogreva še tla kleti in zemljino pod njo skozi tanko kletno izolacijo. Verjetno bo v kleti par stopinj manj, kar ni problem če ni naseljena, le na pojav plesni na zidovih je treba pazit. Bodo pa jabke v njej zato dalj časa stale Wink

Toplota se v materialu enakomerno širi v vse smeri, po tekočini ali zraku (plinu) pa navzgor. Tako pravi fizika :wink:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#30
roscha Napisal:Letos sem štartal "kurilno sezono" 1.10. do danes smo nekje na 1200kWh.
Je to komplet elektrika ali le za ogrevanje in sanitarno vodo?
1 2 3 4 5 ... 8 Pojdi na stran 
Iskanje po temi