[Taav]

@Jaki: "Bodo potrebne dokumente pridobili tako kot vsi ostali."

Pa v tem je finta - ne moreš za nazaj redefinirati pogoje gradnje in posledično izvedbene dokumente (dokazilo o zanesljivosti, izjave o dokončanju del), ki v svojem bistvu lahko nastanejo le ob spremljanju gradnje (projektant, nadzor, vodja del). Post festum je apriori ali ponarejanje ali prevzemanje odgovornosti za nekaj, o čemer ne veš dovolj in nad čemer nimaš nobene oblasti - pač v smislu, da se nikomur do zdaj še nič zares hudega zgodilo, pa dajmo.

Investitorju, ki je GD dobil po ZGO, gradil v skladu z določili ZGO in gradnjo recimo pripeljal do konca letos po 1.6.2018 in tako nima HŠ in vpisa v kataster, trenutno ne ostane drugega, kot da najde "kooperativnega" izvajalca in projektanta, ki bosta zadevo izpeljala, da lahko vloži vlogo za UD z vsemi prilogami, pridobi HŠ in se vseli v stavbo.

Kako lahko zakonodaja predpisuje strožje zahteve za izvedbeno dokumentacijo retroaktivno?

Smisel UD je nekje drugje. Ni to nek papir, ko nekdo na blef pravzame vso odgovornost v zameno za €. Smisel naj bi bila korektna gradnja, skladnost projekta in izvedbe, vgradnja namenu primernih materialov. In glede na to, da je po končani gradnji večina zgoraj omenjenih zadev prostemu očesu nevidna, so vsa ta naknadna pridobivanja UD larifari. Stroki v posmeh.

[jaki79]

Če pustimo ob strani, da je bil GZ sprejet okt 17, uporabljati pa se je začel jun 18 (torej je investitor imel nekaj časa za vpis stavbe v kataster stavb in pridobitev HŠ - hiša ne rabi biti finalizirana, da se vpiše v kataster stavb), potem je to težava. Se pa strinjam s tabo, da je rešitev zapisana v GZ v posmeh stroki (je pa tudi res, da če bi veljalo, kot je zapisal Kecko in s čimer se strinjam, da se lahko UD pridobi po ZGO-1, ne bi bilo stroki nič bolje zadoščeno, zgolj olajšala bi se pot do nekega papirja).

[Popson31]

En primer znanke/sosede par dni nazaj. Zivimo v naselju vrstnih his, 15 enot. Hise zgrajene leta 2007, v naselje vodi iz glavne ceste skupna cesta, ki jo stanovalci uporabljamo za dovoz v garazo, ki je tudi skupna. Na vsako enoto po 2 parkirna mesta in nekaj parkirnih mest za obiskovalce. Hise so locirane v dveh vrstah in spodnja vrsta his ima dovoz mozen iz spodnje strani po cesti, ki bi naj bila od nekega kmetijskega sklada, nevem tocno. Mi (zgornje hise) imamo k pripadajoci hisi se cca 80-120m2 atrija, spodnje hise imajo tega atrija dosti vec, celo 400m2. Ta soseda, je pred dnevi zelela obnoviti hipotekarni kredit na svojo hiso, pa je banka kredit zavrnila, z utemeljitvijo, da cesta ki vodi do skupne garaze, nima uporabnega dovoljenja, prav tako ni vpisana v zemljisko knjigo. Cesta iz spodnje strani, kjer ima soseda dostop pa je v lastni nekoga tretjega in jo lahko kadarkoli prepove uporabljat. Torej ta soseda glede na vso dokumentacijo nima urejena dostopa do svoje hise. Da je bil sok se vecji, so ji povedali, da atrij, ki ga smatra za svojega dejansko sploh ni njen. Oziroma je ampak samo dobra polovica, del ki je blizje hisi. Del cez katerega dostopa iz spodnje ceste od zgoraj omenjega sklada ni njen ampak bi naj se vedno pripadal temu skladu. Leta 2007 ko je hiso kupila je baje stimalo vse, danes ne stima nic. Ugotovilo se je celo, da niti garaza ni vpisana v ZK v glavnem cela storija. Zdaj je v naselju cela panika, eni drugi sosedje so ze zaceli z gradnjo nove hise, to so pred kratkim dali v prodajo, pa je glede na vse podatke sploh prodat nebodo mogli. Baje bi naj bila garaza in pa cesta ki vodi v garazo v stecajni masi, pravno formalno bi naj se vedno bil “lastnik” investitor oz podjetje ki je to naselje his zgradilo. Je pa uspelo stanovalcem spodnjih his se dogovorit z tem skladom, da lahko odkupijo dele atrija, za katere so 11 let mislili da so njihovi ceste pa ne, ker s tem bi oni izgubili dostop do vinograda in sadovnjaka na vrhu hriba. Epilog zgodbe je verjetno se dalec, smo pa imeli sreco v tej zgodbi mi. Hiso smo namrec prodali ze aprila in ker se nova hisa ni dokoncana za vselitev, smo se z kupcem dogovorili, da v hisi bivamo do najvec konec januarja 2019. Kupnino smo dobili ze v celoti placano, prav tako je bil ze v aprilu urejen prepis nepremicnine na novega lastnika in vpis v ZK. Najvecji problem imajo sosedi, ki so pred kratkim priceli z gradnjo in podpisali pogodbo z Lumarjem, seveda so racunali na denar od prodaje te hise, ki pa je ocitno se nekaj casa nebodo mogli prodat. Vprasanje koliko je taksnih his, naselij v Sloveniji, pa ljudje sploh ne vedo, da ni vse tako kot mislijo da je..

[Taav]

Ja, vsako naknadno pridobivanje UD je larifari. Razen, če je imel investitor projektanta kdaj na gradbišču in izvajalca, ki je nadzoru izvedbeno dokumentacijo sproti dostavljal.

Na tak način, kot predvideva GZ, je UD res zgolj en dodaten papir in dodaten strošek investitorja, koristi od njega pa ni.

Če grem še dalje- investitor recimo po mukah in mutenju sem ter tja pridobi dokazilo o zanesljivosti. Pridobi tudi izjave vseh mogočih, ki zatrjujejo vse mogoče. Naknadno, se ve. Postopek pridobivanja UD je za enostanovanjske stavbe skrajšan - poenostavljen. Ni tehničnega, ni komisije.

So referenti na UE resnično usposobljeni, da v naboru enega fascikla dokumentov vedo preveriti bistvene? Npr negorljivo izolacijo mansarde. Kvaliteto betona?

In potem (sem tečna, vem) se vprašaš, kaj zakonodajalec želi urediti in doseči s tem določilom po obveznem UD? Boljšo in bolj varno gradnjo? Večjo transparentnost, dostopnost dokumentacije pristojnim organom, bolj jasno delitev odgovornosti?

KAJ? Vidim le kup denarja za pooblaščene, ki bodo pripravljeni take malverzacije v zameno za € zganjati ter tisti usranih 10€, kolikor je takse na UE.

[KeCko]

Saj ni naloga UE, da preverjajo bistvene zahteve. Preverijo dejansko preverijo samo ali je nekdo prevzel odgovornost, da so te bistvene zahteve izpolnjene.

Tako zahodni svet funkcionira že dolgo samo pri nas je problem ker vsi pričakujejo, da bo mama država regulirala vse pa pregledala vsak list papirja. Tu bi rekel: hoteli ste demokracijo in kapitalizem ... to je to in pika. Druga opcija je pač naprimer kitajski sistem.

Problem pri nas je, da je ta odgovornost zaradi neodzivnega pravnega sistema pač tako počasna, da ne pride do izraza. Par odvzetih licenc in visokih tožb na leto in bo relativno hitro zadeva urejena. Podpisovali na blef bodo samo še lokalni pijančki ki nimajo kaj za izgubit.

Ampak ja malo smo/sem odjadrali.

[Taav]

No, daj, saj si projektant.

Jaz sem investitor, npr. Imam zgrajeno hišo, rabim papirje za UD. Projekt si speljal do faze PGD. Naprej nič. Kaj mi boš rekel, ko te fehtam za izjave? Resno sprašujem.

Primerjave famoznega zahodnega turbo sveta ali pa drug ekstrem Kitajcev niso na mestu. Sem kar nekaj stvari, tudi finančno bolj konkretnih, naredila v državah, ki regulacije poklica inženirja sploh ne pozna, ampak sistem vseeno funkcionira. Ker se podpisuje drugačne pogodbe. Ker se vrši drugačen nadzor. Dejstvo je, da tako, kot je zastavljeno v GZ, ni prav. Vsak prehod zakonodaje naj bo smiseln in postopen, ne pa da se z enega konja v galopu skoči na drugega in gasa dalje, kreteni naj štemplajo, ko pride do zajeba, ga bomo pa itak pojahali.

Še enkrat, vsak pooblaščen inženir, ki naknadno podpisuje izjave brez projektantskega nadzora med gradnjo, vsak vodja del, ki bo nabiral CE dokumentacijo za že davno vgrajen material, je zrel za disciplinsko obravnavo. Češnja na vrhu pa je, da zakon druge poti ne dovoljuje. Še več, izrecno navaja, da so pooblaščenci kazensko in materialno odgovorni za resničnost svojih izjav. Res hvala MOP, ZAPS in IZS. Očitno živimo v paralelnih vesoljih.

[KeCko]

Zakaj do PGD, če je obvezen tudi PZI?

Tudi če ga ni pripravil isti projektant je za PZI nekdo odgovoren.

Če naprej ni nič potem ni bilo delano skladno z zgo1 in zakaj bi sedaj nekdo dobil odpustke za to?

Kot sem rekel, se ne strinjam, da bi se za objekte po zgo1 uporabljalo določbe zg.

Z mojega vidika je sprememba med zgo in zg relativno majhna. Seveda, ker pa se določil v zgo na veliko ni upoštevalo pa je občutek da je razlika velika lahko prisoten.

[Taav]

E, pa to je to.

In od finančnih potreb posameznih pooblaščencev zavisi, ali se bodo take mahinacije šli ali ne.

In še enkrat, obstoječe stavbe ne bodo nič bolj kvalitetne zaradi tega, nič bolj ne bo področje regulirano. Samo čez 5 let se bomo tu pregovarjali, ko bo nekdo kupil hišo, z vsemi papirji in povrh še UD, poštemplanimi izjavami in fascikli dokumentacije, potem pa ugotovil, da je vodovod šel k vragu, da štrom crkuje in da se bajta poseda. Tistim, ki baje kazensko in materialno odgovarjajo, so pa tako ali tako že vse predhodniki pobrali, kar se je dalo.

[KeCko]

Že sedaj so se delale mahinacije (izogibanje pzi in podobno).

Sedaj so odgovornosti določene bolj specifično in v dobro investitorja ki si želi imeti urejene zadeve (raze te dileme o ud in zgo).

Seveda se bodo delale mahinacije še naprej ampak to je delo inšpekcije in stroke (samokontrola).

Zame je korak v pravo smer. Perfektno pa ne bo nikoli.

[remi]

Hišna številka je edina stvar, ki jo investitor potrebuje po končani gradnji od države in zato je to idealna priložnost, da država predtem preveri skladnost gradnje z GD in vpis v kataster.

Najbolj pomembna stvar, ki bi jo država morala preveriti, je velikost objekta, izgled in odmiki od parcelnih mej. To bi lahko izvajali državni uradniki, ker ni vsak dan ali vsak teden v Sloveniji zaključenih toliko novogradenj, da bi bila to neka enormna količina dela. V bistvu na starejših objektih že izvajajo nekaj podobnega – hodijo po naseljih in na oko ocenijo, da ima hiša prizidek, ki ga ni v katastru in pozovejo lastnika, da uredi stanje.

Če uradnik nekih bistvenih odstopanj od GD in stanja v katastru ne ugotovi, dobiš hišno številko.

Kvaliteto gradnje in ustreznost materialov lahko sproti preverjajo in potrjujejo projektanti ali izvedenci, če je investitor za tako preverjanje zainteresiran. To bi moralo biti namenjeno zgolj potencialnim kupcem, ki bi ob morebitni goljufiji tudi zahtevali odgovornost. Tukaj je vloga države samo, da zagotavlja učinkovit pravni sistem, ki bo za take vrste goljufije osmoljenim kupcem določil odškodnine.

Pomembna se mi zdi tudi energetska učinkovitost zgrajenega objekta, ki pa se je z metrom ne da izmeriti. Ta del bi moral intenzivneje pokrivati Ekosklad, če bi vsakemu omogočil pridobitev subvencije za nakup izolacije in učinkovite ogrevalne naprave in preverjal to od faze projektiranja do izvedbe.

Na koncu pa še vprašanje:
Gradili smo enostanovanjsko hišo po starem ZGO, objekt smo pred skoraj dvemi leti vpisali v kataster. Hišno številko smo imeli že na starem objektu (rušenje + novogradnja) in smo pri izdelovalcu tablic samo naročili novo tablico.

Imamo vse urejeno kot je treba ali potrebujemo še kaj, če bi recimo objekt želeli prodati?

[Aleš1]

Kaj pa gradnja v lastni režiji? ZGO1-D je dovoljeval gradnjo enostanovanjskih objektov v lastni režiji do 250m2 in društvenih objektov do 350m2. Kje bodo pa ti investitorji pridobili izjavo o zanesljivosti objekta in UD.

[Fery]

Od nadzornega. Od koga pa naj bi jih dobili?

[KeCko]

Dokazilo o zanesljivosti poda izvajalec in ne nadzornik.

Izvajalec in nadzornik podpišeta izjavo v okviru vodilne mape dokazila o zanesljivosti.

V kolikor je objekt samogradnja potem dokazilo o zanesljivosti pripravi investitor/izvajalec

[Fery]

Torej ne rabim nikogar za pridobitev UD?
Oddam izjavo in dobim?

[Taav]

Ne, ti si izvajalec - samograditelj. Rabiš nadzornega in projektanta.