[arbajter]

Nečesa ne bom nikoli razumel: z raziskavami dokazana in podprta nizkoenergijska gradnja, mnenja ljudi, ki v njih bivajo so le pohvalna, in potem se najde nekdo, ki trdi da je šotor boljši...

[Žerjavar]

Le za razmislek:

Izolacija na notranji strani ni problematična, jo ima praktično vsaka montažna hiša. Tudi pri icf ni, seveda če je dovolj izolacije na zunanji strani.

Simulacija gibanja notranje temperature pod enakimi pogoji (zunanja temp, prevodnost zidu, proizvodnja toplote znotraj 3 W/m2) za tri podobne tipe zidu:
1. EPS = 0,5 cm tankoslojni omet, 5 cm EPS, 13 cm beton, 10 cm EPS, 0,5 cm tankoslojni omet.
2. herak = 1,5 cm apnena malta, 4 cm heraklit, 13 cm beton, ..EPS, ..herak, omet
3. beton = 0,2 cm izravnalni kit, 13 cm beton, .. EPS, omet
Pri 2 in 3 nisem pisal debelin zunanjih slojev, ker sem z debelino izenačil prevodnost toplote.

Diagram kaže dnevno spreminjanje temperature notranjega zraka glede na zunanjo temperaturo od 20 do 36°C. Upoštevano je nočno hlajenje z odprtimi okni ves čas, ko je zunanja temperatura nižja od notranje.
Vsaj glede poletne vročine so ICF gradnje manj primerne oziroma zahtevajo klima napravo.
Me pa zanima, kakšen je časovni zamik toplote (v urah) za vse tri primere. Nekateri ga smatrate za merodajnega pri poletni vročini.

[KeCko]

Spet selektivno branje kajne? Vzporednico ICF sem potegnil z montažnimi hišami in ne zidanimi ali betonskimi, ki nimajo izolacije na notranji strani.

Tisti, ki spremlja moje pisanje ve, da za redno bivanje preferiram masivno gradnjo ravno zaradi akumulacije toplote, kar si s svojim diagramom samo potrdil, tako da hvala!

[Popson31]

Za isospan sem enkrat nekje prebral, da naj bi bil fazni zamik tega njihovega zidaka 12ur. Tu sem nasel, ko je en forumas racunal, nekje na sredini strani:

<!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=52&t=55672&start=30">viewtopic.php?f=52&t=55672&start=30</a><!-- l -->

Pa se podatek iz njihove spletne strani, kjer pa ne opredeljujejo faznega zamika v urah ampak v smislu dan/noc, kar se lahko smatra za vec kot 10ur:


<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.isospan.eu/si/lastnosti.html">https://www.isospan.eu/si/lastnosti.html</a><!-- m -->

[Žerjavar]

Spet selektivno branje kajne? Vzporednico ICF sem potegnil z montažnimi hišami in ne zidanimi ali betonskimi, ki nimajo izolacije na notranji strani.

Ja, je selektivno branje, ker sem videl le, da "izolacija na notranji strani ni problematična". Za poletno vročino je problematična. Pa tudi za zimski kondenz je lahko problematična.

@: Popson31: tudi jaz nekje marsikaj berem. Nekateri pa vedo računati in me zanima izračun za te tri konkretne primere. Ali si časovni zamiki sledijo v enakem zaporedju in enaki razliki kot moja simulacija. Iz te primerjave bi se dalo sklepati, ali je časovni zamik merodajen za oceno poletne vročine (po moje ni). Morda pa se jaz motim in s svojim izračunom zavajam javnost?

[Popson31]

Me pa zanima, kakšen je časovni zamik toplote (v urah) za vse tri primere. Nekateri ga smatrate za merodajnega pri poletni vročini.

V prvem postu nisi nikjer zapisal, da te zanima izracun ampak samo casovni zamik toplote v urah. Je pa v enem izmed linkov, ki sem ga prilepil uporabnik izracunal fazni zamik. Zdaj ce je to relevanten podatek nevem. Moj odgovor je bil dobronameren

[Žerjavar]

Res nisem zapisal, da jih mora nekdo izračunati. Verjamem pa, da je težko nekje najti podatek za konkretne vse tri primere.

[vuego]

Enako zvocna izolacija, na parceli je JCB delal izkop za bazen in skarpo, pa sem stestiral ob zaprtih oknih prenos zvoka, komot bi zaspal stemanje za vodovodne in elektroinstacije, sala mala, kot je napisal @arbajter.

Glede zvočne izolativnosti, bi bilo v tvojem primeru praktično enako, kot če bi imel zidano/opečno steno. Pri zunanjem hrupu kakršnokoli okno izniči vpliv masivne stene v izračunu.

Za ilustracijo - soba z zunanjo steno 3x2,5 m in okno 1x1,5 m (29;-1;-4) - razlike med sistemoma so šele v drugi decimalki

1. ICF - R'w = 33,0 dB
2. klasična opečna stena - R'w = 33,0 dB

[Popson31]

Torej je razlog samo v oknih? V tej hisi kjer trenutno zivimo imam obcutek, da se dosti bolj vse slisi. Res da je “samo” dvojna zasteklitev ampak pri zaprti okni je vcasih kar slisno, ko se pri sosedih pogovarjajo ali pa se otroci zunaj igrajo. Zanimivo da ima samo okno taksen vpliv na prenos zvoka

[Popson31]

Stiropor bi naj po podatkih iz spleta imel fazni zamik 8-12min/1cm, beton pa 17min/1cm. Iz teh podatkov bi se pa ze dalo racunsko simulirat oziroma vsaj priblizno dolocit fazni zamik za dolocen nacin gradnje.

[Žerjavar]

Stiropor bi naj po podatkih iz spleta imel fazni zamik 8-12min/1cm, beton pa 17min/1cm. Iz teh podatkov bi se pa ze dalo racunsko simulirat oziroma vsaj priblizno dolocit fazni zamik za dolocen nacin gradnje.

Seveda je možno. Pred precej leti mi je nek forumaš tudi povedal (si nisem zapisal, sem pozabil), kako se računa časovni zamik za sestavljeno steno (3 do 6 plasti in materjalov). Takrat sva oba ugotovila, da račun časovnega zamika ne podaja realne slike. za steno 20 cm opeke in 20 cm EPS je bil časovni zamik enak, če je opeka na zunanji ali notranji strani. V praksi pa vemo, da je za poletno vročino notranjosti tu velika razlika.

[Energetik81]

Spet selektivno branje kajne? Vzporednico ICF sem potegnil z montažnimi hišami in ne zidanimi ali betonskimi, ki nimajo izolacije na notranji strani.

Ja, je selektivno branje, ker sem videl le, da "izolacija na notranji strani ni problematična". Za poletno vročino je problematična. Pa tudi za zimski kondenz je lahko problematična.

@: Popson31: tudi jaz nekje marsikaj berem. Nekateri pa vedo računati in me zanima izračun za te tri konkretne primere. Ali si časovni zamiki sledijo v enakem zaporedju in enaki razliki kot moja simulacija. Iz te primerjave bi se dalo sklepati, ali je časovni zamik merodajen za oceno poletne vročine (po moje ni). Morda pa se jaz motim in s svojim izračunom zavajam javnost?

Tvoj izračun je odličen približek dejanskemu stanju, nič ne zavajaš. Zavajajo po mojem proizvajalci montažnih hiš in takih stiroporastih lego kock. Za poletno vročino notri ne sme biti izoalcije in pika. Pač pa čim bolj masivna in prevodna notranja obloga, da požre NOTRANJE dobitke.
Kot sem že pisal, imam izkušnje z mojo bivšo sobo (20cm volna zunaj, notri GK plošča), in sedaj s 20cm volne in 14cm železobetona notri v mansardi. Ma ni niti najmanjše primerjave, železobeton je zakon, temperatura praktično ne mrdne čez dan kljub dejavnostim v mansardi. Če bi od znotraj nalimal nanj še 5cm EPS, bi izničil večji del prednosti.

[Fantocci]

Pozdravljeni,

Zanima me,ce ima kdo izkusnje z materialom za gradnjo isoshell? Kaksna je hisa grajena s polipropilena ISOshell v kombinaciji z armiranim betonom v skupni debelini 40 cm? Nisem se slisal za tole pa me zanimajo malce praksa itd... Hvala za informacije.

Če je cenovno dražje od klasike modularec + izolacija (kar skoraj sigurno je) potem ne vidim nobenega smisla v taki gradnji. Raje klasika in prihraniš denar za fazo opremljanja, ko ga vedno zmanjkuje. Kot so ti povedali, je akumulacija na notranji strani najbolje, kar lahko imaš (razen morda za počit. objekt, kjer je bivanje občasno in se želi na hitro ogreti hladna stavba).

[jeromeD]

Hvala za odgovore in debato,ki jo skrbno berem. Ja sem malce pogooglal glede ICF sistemov in po branju me zanima se tole, kolikor sem opazil imajo lahko hiše težave z vlago. Hiša,ki jo gledam ima na notranjo izolacijo izvedene omete z mrežico. Hiša nima rekuperacije. Je potem treba imeti bolj odprta okna zaradi uravnavanja vlage? Kako pa obešajo stvari na tak tanek omet,ki je narejen na notranjo izolacijo betona? A vedno vrtaš v beton in vstavljaš čepe? Potem lahko imaš probleme če naletiš na armaturo al se motim? Če se ne motim, zaradi železja v betonu ICF hiše ne potrebujejo strelovodov ? Lp.

[arbajter]

Zakaj pa zaradi armature hiša nebi potrebovala strelovoda? Strelovod je pač odločitev posameznega lastnika hiše, če je hiša znotraj velikosti, ki strelovodov ne zahtevajo po zakonu. Če drugega ne, v primeru izbire za strelovod, na strehi potrebuješ lovilne vode, ki morajo biti speljani do valjanca v zemlji, armature v betonu pa bi morale biti privarjene (ali z drugim spojem spojene) z temeljno ozemljitvijo.