Pozdravljeni, radi bi se vključili v to diskusijo o primernem izboru vrste in zaščite lesa.
Najprej bi radi poudarili, da pri zaščiti lesa, namenjenega uporabi na prostem, ločimo osnovno in površinsko zaščito. Podobno kot pri železu moramo tudi pri lesu najprej izvesti kakovostno osnovno zaščito, ki jo izvedemo le enkrat in je ključna za zagotavljanje primerne življenjske dobe, površinsko zaščito pa le, če želimo les obarvati ali preprečiti njegovo sivenje in smo pripravljeni nanose po nekaj letih znova obnavljati.
Izkušnje kažejo, da pri načrtovanju pogosto preveč razmišljamo o umestitvi, oblikah in barvni usklajenosti izdelka oz. objekta, premalo pa se poglobimo v detajle in lastnosti izbranih materialov ter s tem povezano funkcionalnost objekta skozi daljše časovno obdobje. Tudi naročniki vse preradi in prepogosto izbiramo izdelke in objekte na podlagi renderjev oz. fotografij objektov na dan vselitve. Torej takrat, ko je les običajno v stanju in v barvah, za katere iz izkušenj vemo, da brez pogostega in dragega obnavljanja ne bodo trajali.
Ker se les kljub vsem njegovim prednostim ne bo nikoli obnašal kot plastika, kovina ali kamen, se moramo naučiti sprejemati tudi tiste lastnosti lesa, ki so iz perspektive uporabnika manj ugodne. Pri njegovi uporabi na prostem moramo predvsem poskrbeti, da bo njegova funkcionalna življenjska doba primerno dolga, pri čemer imamo na razpolago dve možnosti:
1. Izvedemo kakovostno osnovno zaščito (s pripravkom Silvanolin, Silvanol ali z metodo termične modifikacije lesa), ki les ščiti pred škodljivci, ne pa tudi pred spremembami barve. V tem primeru lahko les globinsko zaščitimo le enkrat in mu nato pustimo, da se zdravo postara in posivi, podobno kot se staramo in sivimo tudi sami.
ali
2. Izvedemo kakovostno osnovno zaščito za zaščito pred škodljivci, spremembam barve pa kljubujemo z dekorativnimi premazi (Silvanol lazura B), ki jih bomo morali obnavljati vsakih nekaj let. To možnost izberemo, če želimo primerno dolgo življenjsko dobo in hkrati enakomerne barvne odtenke lesa skozi njegov življenjski cikel.
In zdaj vprašanje - ali je v Sloveniji sploh potrebno zaščititi les, ki se uporablja na prostem?
Klimatski pogoji v večjem delu Slovenije so v evropskem merilu eni najbolj neugodnih za uporabo lesa na prostem. Velika količina padavin, visoka zračna vlažnost ter zmerne temperature (še posebej v nižje ležečih predelih Slovenije) omogočajo hiter razvoj in delovanje plesni, gliv razkrojevalk in ostalih škodljivcev, ki povzročajo izrazite diskoloracije (neenakomerno temno obarvanje) lesnih elementov ter njihov sorazmerno hiter propad. Najpogosteje uporabljene lesne vrste, običajno gre za les smreke ter domačega in sibirskega macesna, brez dodatne osnovne zaščite torej niso primerne za uporabo na prostem, o čemer pričajo tudi veljavni slovenski in evropski standardi. Kot vemo iz izkušenj: nezaščiten les si narava hitro vzame nazaj.
Vodilo podjetja Silvaprodukt je, da je les v njegovi celotni pričakovani življenjski dobi potrebno zaščititi le enkrat. Kakovostna osnovna zaščita lesa predstavlja minimalen strošek, ki je povsem zanemarljiv v primerjavi s stroški, ki nastanejo, če pride do poškodb lesenega izdelka ali objekta zaradi napada lesnih škodljivcev.
Posledice napačnih odločitev pri izbiri lesa in/ali vrste zaščitnega sredstva se zelo pogosto pokažejo že kakšno leto ali dve po izpostavitvi lesa, ko se na lesenih objektih in izdelkih pojavijo prve razpoke in deformacije ter prvi znaki okužbe z lesnimi škodljivci. Običajno je najprej ogrožena estetska funkcija takšnega lesenega izdelka, kmalu zatem, pogosto že v treh do petih letih, pa takšen izdelek izgubi še svojo uporabno funkcijo in nato povsem propade.
V praksi pogosto opažamo izdelke in objekte, izpostavljene vremenskim vplivom, ki so zaščiteni le z olji. Olja so za notranjo uporabo povsem primerna in so lahko dobra alternativa lakom, pri zunanji uporabi pa predstavljajo odlično hranilno gojišče za različne plesni, poleg tega pa se iz lesa izpirajo in ga skozi daljše časovno obdobje ne ščitijo. Življenjska doba lesa, zaščitenega z olji, običajno ni nič daljša v primerjavi z življenjsko dobo navadnega, nezaščitenega lesa.
Glede konstrukcijskih detajlov, s katerimi moramo preprečiti prekomerno vlaženje lesa in omogočiti njegovo sušenje po padavinah, ter glede izbire vrste lesa, vrste zaščitnega sredstva in njegove uporabe se je smiselno že v fazi načrtovanja posvetovati s strokovnjaki, prav tako pa je pomembno vedeti, da sta (še) bolj kot začetni videz in barva objekta pomembna njegova estetska vrednost in funkcionalnost skozi celotno pričakovano življenjsko dobo.
Le s pravilno izbiro zaščite lesa in s pravilnim načrtovanjem lahko torej zagotovimo, da bo življenjska doba našega lesenega izdelka ali objekta primerno dolga, da bo tekom uporabe ohranjal svoj estetski videz ter da bodo stroški vzdrževanja in s tem povezane nevšečnosti minimalni.
In še konkretno:
- za leseno pokrito fasado (les je dvignjen od tal, občasno vlažen) priporočamo uporabo: Silvanolin, Silvanol + Silvanol lazura B, Silvanolin + Silvanol lazura B, Silvanolin + vosek Silvacera ali termično modificiran les Silvapro. Odsvetujemo uporabo lesa, zaščitenega z olji in površinsko zaščitenega lesa brez osnovne zaščite.
- za izpostavljene lesene fasade (les je dvignjen od tal, pogosto omočen), priporočamo osnovno zaščitno sredstvo Silvanolin ali metodo termične modifikacije lesa Silvapro.Odsvetujemo uporabo lesa, zaščitenega z olji, površinsko zaščitenega lesa brez osnovne zaščite, nezaščitenega macesna in lesa macesna, zaščitenega z olji.
