[mesaboogie]

Pozdravljeni, čez dober mesec začenjam z gradnjo in imam pomisleke glede na izdelan armaturni načrt. Nisem pa edini, saj se preveč armature zdi tudi izvajalcu in drugemu statiku. Za enostanovanjsko hišo v treh etažah (zamaknjena ali terasasta, delno se prekriva s spodnjo etažo, delno pa na temeljih) v skupni izmeri 195 m2 je statik predvidel skupno 25.000 kg armature.

Prav tako imam pomisleke glede temeljenja, saj je vsaj prva etaža na trdni nosilni podlagi (lapor), ostali dve pa bosta najverjetneje na pasovnih temeljih do lapornate podlage. Kljub temu je statik v svojem poročilu izrisal za temeljenje na vseh treh nivojih temeljno ploščo v debelini 25 cm z nosilci (pasovnimi temelji), ki se po opisu v PZI-ju betonirajo sočasno. Torej imam neke vrste pasovni temelj s talno ploščo.

Poudarjam, da je hiša na hribu (slovenska obala), tla pa so lapornata.

Kaj menite?

[Hanzi]

Koliko m3 betona imas predvideno
Tisto o paosvnih temeljih in se 25cm plosce je res huda.
Vsaj takole na oko, ce je res vse skupaj na laporju

[mesaboogie]

Imam cca. 185 m3 betona.

[mucek11]

mal je huda, ampak ponavadi je res da je od 70 do 110kg/1m3. Mislim, da je povprecje nekje okoli 90kg/1m3. Pri meni so se tudi vsi krizali..., zdaj je lazje ko ne vidim vec tega zeleza
Naj pove kaksen statik.

Sent from my ONEPLUS A5010 using Tapatalk

[Tody]

Nadzorni pravi pa? Sej zato ga maš...

[mesaboogie]

V kratkem imam sestanek z nadzornim in izvajalcem. Zadevo sem dal v pregled drugemu statiku, ki je malo oklestil zadevo. Sedaj pa arhitektka in njen statik pravita da ni po evrokodu, ker je talna plosca (ni vec temeljna, ceprav nosilci ostajajo) stanjsana na 18 cm?!?

[mika79]

mal je huda, ampak ponavadi je res da je od 70 do 110kg/1m3. Mislim, da je povprecje nekje okoli 90kg/1m3. Pri meni so se tudi vsi krizali..., zdaj je lazje ko ne vidim vec tega zeleza
Naj pove kaksen statik.

Sent from my ONEPLUS A5010 using Tapatalk

Tule [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/viewtopicunichr("46")php?t=21557[/url] je govora o čisto drugih številkah, zdaj pa naj razume kdor hoče.

[Bstatik]

V kratkem imam sestanek z nadzornim in izvajalcem. Zadevo sem dal v pregled drugemu statiku, ki je malo oklestil zadevo. Sedaj pa arhitektka in njen statik pravita da ni po evrokodu, ker je talna plosca (ni vec temeljna, ceprav nosilci ostajajo) stanjsana na 18 cm?!?

Kot sam prav domnevaš, če imaš pasovne temelje je talna plošča vmes lahko tanjša. Včasih, ko se je več temeljilo na pasovnih temeljih se je delalo talno ploščo 12 cm z eno mrežo v zgornji coni. Ni pa nosila nobenih nosilnih sten, povsod kjer je padlo gor kaj obtežbe, se je izvedlo spodaj temelj oz. povezovalni temelj.

Glede armature se mi zdi 135 kg/m3 prehuda za Portorož. Ocenjujem bolj na 100-max. 110 kg/m3, ker verjetno ni ravno najbolj enostavna geometrija hiše/vile. Glede na tvoj opis boš imel pasovne temelje v spodnjem nivoju, potem pa stopničene do višine previsnega dela hiše, ki ne leži nad spodnjim delom?
Med stopničenimi temelji in ploščo zgornjega dela pa verjetno AB steno do plošče? V tem primeru boš imel zgornjo ploščo delno v zraku, tako da morda iz tukaj izhaja potreba po večji debelini?

Za občutek Hotel InterContinental v Ljubljani je imel cca 150 kg/m3, pri stopničeni temeljni plošči debeli 3,20 m in precej močnejši potresni coni kot je Portorož.

Evo, dodajam še sliko, eno bajto na strmem smo naredili tako, da se je pasovne temelje kontaktno betoniralo s kompaktnim peščenjakom, potem pa AB stene do prve plošče pod kletjo. Jaz bi naredil v tem duhu, sodeč po tvojem opisu zamika etaž.

[Hanzi]

Se prej pa preveri da ni kaka racunska napaka v izracunu ton.
Sem imel nekoc armaturni nacrt, kjer je bilo pri nekaterih postavkah tocno za tono razlike. Seveda v skodo narocnika. Narocnik bi arkaturo placal, lacal bi tudi polaganje, v hisi je pa ne bi bilo.
Izvajalec armaturnega nacrta se je nekaj zgovarjal na racunalniski program, ampak jaz njegovim zgodbicam ne verjamem

[mesaboogie]

Prilagam prerez za lažje razumevanje.

[papez46]

Se sploh ne bom spuščal v statiko in dimenzioniranje. Ker si za to nekoga plačal.
25 ton armature ali 20 ton armature?
Koliko je to v €?

Ker tole ni ravno socialna baraka, da bi se uporabljalo stare zarjavele žeblje!

In, ja - bravo - tebi se zdi, tebi so drugi rekli, drug statik je malo oklestil ............. a ti mal v kristalno kroglo pogledam? Niso drugi krivi, če se ti ne znaš odločati!

Ker - vsakega, ki ga boš le in samo vprašal za šankom ................ vsak ti bo povedal MALO, ampak čisto malo drugače. Seveda vsi so pametni in samo uč vržejo v projekt in iz glave vedo kaj je zajebal statik in projektant.
Nihče ne bo šel preračunavat. A ne - to pa ne ............ sej ne delajo zastonj! :mrgreen:

[Bstatik]

Se prej pa preveri da ni kaka racunska napaka v izracunu ton.
Sem imel nekoc armaturni nacrt, kjer je bilo pri nekaterih postavkah tocno za tono razlike. Seveda v skodo narocnika. Narocnik bi arkaturo placal, lacal bi tudi polaganje, v hisi je pa ne bi bilo.
Izvajalec armaturnega nacrta se je nekaj zgovarjal na racunalniski program, ampak jaz njegovim zgodbicam ne verjamem

Sem imel manjšo težavo pred kratkim z naročnikom glede tega, in sicer:

Na risbe dajem specifikacijo palic, izvleček palic in izvleček bruto in neto teže mrež.

Specifikacija in izvleček palic ni problem, gre v železokrivnico in je vse točno.
Bruto teža mrež je teža celih mrež, ki bi jih bilo potrebno pripeljat na gradbišče.
Neto teža mrež je teža vgrajenih razrezanih mrež.
Ostanek razreza mrež je razlika med bruto in neto.

Kar je meni znano vsi rišejo armaturo po opažih, se pravi je vsaka AB plošča/AB stena svoj opaž in program šteje armaturo ločeno. Količino mrež program zoptimizira samo znotraj enega opaža, ne upošteva, da bi lahko del ostanka razreza enega opaža lahko upošteval pri drugem opažu. Te razlike se potem seštevajo in imaš na koncu lahko cca 10-15% razlike med bruto in neto težo mrež.

Izvajalcu je lažje pripeljati cele mreže na gradbišče in potem rezati, na gradbišču se vedno neki zatika, kakšne cevi, armatura za vertikalne vezi, pri preklopih mrež lahko kdaj težava z višino in raje preklaplja nekje drugje... Nerealno je, da bi mu jaz dal razrezane mreže za večji objekt in bi on res vse tako zložil. Večina projektantov da cele mreže in napiše: "rezati na licu mesta".

Naročnik me je vprašal, zakaj sem sploh napisal neto količino mrež, če pa mu je vsak izvajalec dal v ponudbo bruto oz. nekje med bruto in neto? Kao, zakaj nisem zoptimiziral, da bi bila razlika med bruto in neto mrežami max. 2% (omenil mi je nek normativ iz GZS). No, potem sem ga pa jaz vprašal, da če bi mu bilo ok, da bi mu napisal bruto, on bi plačal bruto, izvajalec pa vgradil neto, na koncu pa bi mu na dvorišču ostala tona razrezanih mrež?

Kaj je prav?

[Hanzi]

A to imas en del strehe dejansko raven?
Ne poznam te kritine, vidim pa da v opisu prereza strehe nimas omenjenega betona.
Kaj je tisto vijolicno pod temelji. "Variabilna" globina temeljev?

Bstatik
Razlika je bila pri palicah in tocno eno tono. Kot bi se nekdo zatipkal ko je mnozil metre in kg/m1. Pa vedno +1t. A to se danes se pes racuna in potem prepisuje v armaturne nacrte?
Ko sem nasel eno napako, sem vso specifikacijo prepisal v excel in nasel se nekaj ton zeleza.

Tako da.....

Papezocialna baraka res ni, mu jo je pa nekdo fous in mozno da dela na tem, da bi tudi sam cimprej imel kaj podobnega.
A mislis da ce placa revizijo projekta(da ne bo malo tu, malo tam), da se bo naslo toliko prihranka da bo placana vsaj revizija?

Ker najlazje je beton nametavat na tla (pa s tem delat posel betonarni in zelezokrivnici ki ti data lepo novoletno "darilo" pred bozicem.

Se nedolgo nazaj smo med temelje po projektu dajal nekih 10cm betona pa izolacijo potegnil, sedaj pa kar 25cm. A se bo s polnimi sleperji vozil po kleteh? Na pumpah je 20cm betona pa se lahko pelje vsak sleper po njej.

[Taav]

Za tako razgibano geometrijo je 130 kg/m3 čisto pričakovano. Temelji, zagatne stene, medetažne plošče, strešne plošče, kup nosilcev.... Glede na sistem je tudi razumljivo, da je debelina plošče malo večja.

Tiste ocene okoli 90 kg/m3 betona veljajo za enostavne izvedbe, ne za takole hecanje.

Tistih 6000 €, kolikor bo razlike med izvajalčevim predlogom in statikovo rešitvijo (25t : 19 t), boste še n krat popušili pri izvedbi tistih ravnih pohodnih in zelenih streh, pri nasipanji in stopničastemu temeljenju, itd. Nič tu ne bo poceni.

[mesaboogie]

Da dve strehi sta ravni, debelina 18 cm.

Glede temeljev, bodo globoki do trdne podlage. Videlo se bo pri izkopu.