[Merlin1]

cca 3300 kwh letno. W/W 10kw in 800l zalogovnik z pretočnim ogrevanjem SV.
250m3 srednje izoliran objekt (5cm izolacije starejša dvojna zasteklitev) . Raditorsko obstoječe ogrevanje. Razdeljeno na 2 etaži. (veji). 5 članska družina 23C v hiši 24/7.

Ker nisem izvajalec lahko samo ocenim investicijo mislim, da cca 10-11 K€.

[Poldee]

V-V zmaga. Pri nas je boljsa izolacija (8-10 cm stiropor vs. 5cm), manj ogrevamo (180m2 isto radiatorji vs. 250m2), letna poraba pa visja (3880 zadnjih 365 dni vs. navedenih 3300). V nas prid je edino investicija, tocno 1x nizja od tvoje ocenjene. Katera nam pokrije kar lepo st. let. Bi pa ob morebitni okvari nase TC malo bolj resno preucil morebitno izkoriscanje toplote potoka. Koliko mora biti potok 'topel', da bi bilo to smotrno? Sicer pa lahko potopim tipalo vanj in ga vezem na Siemensa, pa mi bo se to kazalo :-) Ceprav, posteno povedano... ce ze, bi raje imel zem. kolektor kot potok. Nikoli ne ves kaj potok prinese, ko najmanj pricakujes.

[bozgom]

In če želimo vedet koliko je dejanska poraba neke črpalke je to potrebno pomerit z el. Števcem in ne kleščami, ker te merijo tudi jalovo energijo, ki je je pri ac motorjih lahko tudi 20%.

Tokovne klešče za merjenje izmeničnega toka niso nič drugega kot tokovni transformator. Tokovne klešče NE merijo jalovega toka.

S tokovnimi kleščami merimo tok, s števcem pa energijo. Na napisni ploščici črpalke pa je napisana nazivna moč črpalke. Če želimo vedeti, za koliko je obremenjena črpalka s kleščami izmerimo tok in z voltmetrom napetost. Moč dobimo kot produkt toka in napetosti. Če pa želimo vedeti koliko energije porabi pa to pomnožimo s št. ur delovanja črpalke. Takšno številko nam bo pokazal tudi električni števec.
Če pa želimo s števcem meriti moč pa moramo poleg meriti še čas in potem porabljeno energijo delimo z izmerjenim časom. Rezultat je povprečna moč v intervalu merjenja.

[Merlin1]

V-V zmaga. Pri nas je boljsa izolacija (8-10 cm stiropor vs. 5cm), manj ogrevamo (180m2 isto radiatorji vs. 250m2), letna poraba pa visja (3880 zadnjih 365 dni vs. navedenih 3300). V nas prid je edino investicija, tocno 1x nizja od tvoje ocenjene. Katera nam pokrije kar lepo st. let. Bi pa ob morebitni okvari nase TC malo bolj resno preucil morebitno izkoriscanje toplote potoka. Koliko mora biti potok 'topel', da bi bilo to smotrno? Sicer pa lahko potopim tipalo vanj in ga vezem na Siemensa, pa mi bo se to kazalo :-) Ceprav, posteno povedano... ce ze, bi raje imel zem. kolektor kot potok. Nikoli ne ves kaj potok prinese, ko najmanj pricakujes.

Tako je potrebno razmišljat.
@bozgom poglej si [url]httpsunichr("58")//enunichr("46")wikipediaunichr("46")org/wiki/Power_factor[/url]
Znajo pa to takšne klešče: [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")uni-tunichr("46")cz/en/p/multimeter-uni-t-ut233-clamp-wattmeter[/url]

[Energetik81]

Tokovne klešče za merjenje izmeničnega toka niso nič drugega kot tokovni transformator. Tokovne klešče NE merijo jalovega toka.

S tokovnimi kleščami merimo tok, s števcem pa energijo. Na napisni ploščici črpalke pa je napisana nazivna moč črpalke. Če želimo vedeti, za koliko je obremenjena črpalka s kleščami izmerimo tok in z voltmetrom napetost. Moč dobimo kot produkt toka in napetosti. Če pa želimo vedeti koliko energije porabi pa to pomnožimo s št. ur delovanja črpalke. Takšno številko nam bo pokazal tudi električni števec.
Če pa želimo s števcem meriti moč pa moramo poleg meriti še čas in potem porabljeno energijo delimo z izmerjenim časom. Rezultat je povprečna moč v intervalu merjenja.

No, kaj si pa zdaj to napisal, produkt izmeničnega toka in napetosti je navidezna moč. Ki je sestavljena iz delovne in jalove moči. Za dobit delovno moč, moraš navidezno pomnožiti s cosfi, ki je pri motorjih precej manjši od 1. Števci delovne energije to naredijo, s tokovnimi kleščami pa pač tega ne moreš.

[pentax]

Polde, zgoraj je napisano 250m3 objekt in ne 250m2, predvidevam da ni napaka.

[Poldee]

Po moje se je zmotu. Se hitr zgodi, sam tud po 5x kak post popravlam, k vidim kake blesarije stipkam (mobi) Ce se ni, pa nasa Fani zmaga z naskokom ;-)

[ssecnik]

Polde, zgoraj je napisano 250m3 objekt in ne 250m2, predvidevam da ni napaka.

Jaz pa sem prepričan,da je.

[Merlin1]

Pravilno bi bilo 250m2 :oops: . Jasno, da ne 250m3, ker to ne bi bilo niti 100m2 pod povprečni višini stropa.

[remi]

@Merlin1 in ostali,
debata o voda/voda ne sodi sem. Nadaljujmo v tej temi:
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/viewtopicunichr("46")php?f=7&t=68629]Vodna vrtina in TČ voda-voda[/url].

[gapez]

Vprašanje v zvezi z geosondo. Glavna prednost to pri geosondi je vsaj zame, da se lahko pri TČ, ki ni na zrak, lahko računa z daljšo življensko dobo TČ.

OK, tveganje je pri sami geosondi, ali bo delala BP ves predviden življenski cikel, ampak jaz zgodb, ko bi geosonda zatajila, nisem zasledil, če pa kdo pozna kakšno, prosim za tovrstne izkušnje.

Druga stvar, za katero sem slišal, je, da naj bi bila potrebna pogosta menjava toplotnega izmenjevalca. Strošek naj bi bil okrog 300 eur.

Je to res? Če se zadeva iztroši ali pokvari, kako pogosto se naj bi to zgodilo?
Najlepša hvala vsem za odgovore.

[remi]

Vprašanje v zvezi z geosondo. Glavna prednost to pri geosondi je vsaj zame, da se lahko pri TČ, ki ni na zrak, lahko računa z daljšo življensko dobo TČ.

OK, tveganje je pri sami geosondi, ali bo delala BP ves predviden življenski cikel, ampak jaz zgodb, ko bi geosonda zatajila, nisem zasledil, če pa kdo pozna kakšno, prosim za tovrstne izkušnje.

Druga stvar, za katero sem slišal, je, da naj bi bila potrebna pogosta menjava toplotnega izmenjevalca. Strošek naj bi bil okrog 300 eur.

Pomešal si dve vsrti toplotnih črpalk:

Geosonda je vir za toplotno črpalko zemlja/voda. Skozi geosondo in izmenjevalec v TČ kroži glikol v zaprtem krogu in ne more priti do onesnaženja, ki bi ogrožalo izmenjevalec.

Podtalnica je vir za toplotno črpalko voda/voda. Skozi izmenjevalec v TČ kroži podtalnica, ki jo potopna črpalka črpa iz vrtine in se vrača v drugo ponikalno vrtino.

Zaradi različnih snovi, ki so v podtalnici, lahko pride do poškodb izmenjevalca, zato proizvajalci vgrajujejo posebne bolj odporne izmenjevalce ali pa priporočajo, da se uporabi dodaten zunanji izmenjevalec. Če pride do poškodbe, se menja samo zunanji izmenjevalec. Zunanji izmenjevalec zmanjša skupno učinkovitost, ker je zaradi njega T vira za cca. 1K nižja.

Glavna prednost geosonde je višja učinkovitost, saj ob ustrezni dimenzioniranosti zagotavlja T vira nad 0 preko celega leta in neodvisno od zunanje temperature.

Ni zunanje enote, ki je moteča zaradi hrupa ali estetike. V primeru okvare TČ, geosonda ostane in je naslednja investicija nižja.

Na življenjsko dobo poleg kvalitete vgrajenih delov najbolj vpliva, kako je TČ dimenzionirana in nastavljena.

[gapez]

Najlepša hvala za odgovor. Sprašujem zato, ker o tem nimam pojma, vprašal pa sem zato, ker mi je en gradbeni nadzorni o tem razlagal. Torej, če prav razumem, v obeh primerih je izmenjevalec del TČ, in ne poseben element, kvari pa se bolj pri TČ na vodo.

Glede izkoristka sem se že podučil, je pa razlika v stroških iz tega naslova veliko premajhna, da bi se to splačalo. Cena energije v prihodnosti sicer lahko spremeni računico. S sedanjimi podatki se splača ali zaradi moteče škatle, ali zaradi naložbe v vir, ki podaljša življensko dobo TČ.

Poznam dva primera TČ na zemeljski vir, v enem primeru dela stvar 15 let BP, v drugem 8. Od primerov TČ na zrak ne poznam nobene, ki bi delala podoben čas brez vsakih problemov.

[Energetik81]

Najlepša hvala za odgovor. Sprašujem zato, ker o tem nimam pojma, vprašal pa sem zato, ker mi je en gradbeni nadzorni o tem razlagal. Torej, če prav razumem, v obeh primerih je izmenjevalec del TČ, in ne poseben element, kvari pa se bolj pri TČ na vodo.

Amm, nisi točno razumel. Pri zemlja/voda kroži po sondi glikol, ki je brez svinjarije in gre direktno v izmenjevalnik glikol/plin.
Pri voda/voda pa vode iz vrtine ne moreš direktno šopat v izmenjevalnik voda/plin, saj lahko vsebuje preveč nečistoč. Rabiš dodatni izmenjevalnik voda/voda, ki je prirejen za nečistočo vode iz vrtine.

Poznam dva primera TČ na zemeljski vir, v enem primeru dela stvar 15 let BP, v drugem 8. Od primerov TČ na zrak ne poznam nobene, ki bi delala podoben čas brez vsakih problemov.

Če se ne motim, imaš že tukaj na forumu nekaj uporabnikov, ki zrak/voda gonijo 8 let, morda še kaj več.
Že moja gre v 5. zimo, pa imam občutek, kot da smo se ravnokar vselili.

[telmos]

Poznam dva primera TČ na zemeljski vir, v enem primeru dela stvar 15 let BP, v drugem 8. Od primerov TČ na zrak ne poznam nobene, ki bi delala podoben čas brez vsakih problemov.

Jaz poznam veliko vseh in problemi so tako pri enih kot drugih, jih je pa malo, vse dokler se v vsemogoče nastavitve ne vtaknejo nejeverni Tomaži. Če bi pri zrak vodi imeli toliko problemov, ne vem kaj bi lahko še počel glede na to, da smo samo mi instalirali preko 1000 takih naprav. Zato bi se takih in podobnih komentarjev vzdržal.