[JUS]

O TČ je veliko napisanega, vendar je očitno, da prevladujejo TČ zrak voda.
Zanima me kakšne so izkušnje s TČ - geosonda.
Razlike med proizvajalci?
COP v primerjavi s TČ - zrak?
Računica v primerjavi TČ zrak in TČ geosonda - kdaj se investicija povrne (pri 35 let stari hiši z 10 cm izolacije in 250 m2 ogrevalne površine - poraba plina UNP cca 2500 l/leto)?
Cena za 10 kW in 15kW?

lp

[sassapo]

Vse je odvisno kako bo oz. bodo izdatne geosonde. Med samimi napravami tukaj ni bistvenih razlik v izkoristkih, no premium modeli uporabljajo pregrete pare za ogrevanje sanitarne vode kar pomeni 80in več °C ogret bojler brez posledic na COP, subcooler hlajen s solnico... skratka vsa vrhunska tehnika, ki je na voljo, če je naprava inverterskega tipa se tudi odpadna toplota inverterja koristno uporabi.
Bit vsega je kvalitetna izvedba geosond (verjetno boš imel dve ali tri, odvisno od lokacije) in vse ostale potrebne hidravlike.

[Merlin1]

Tehnično in v praksi najboljša rešitev, če ni problem investicija.

Potrebno je paziti na pravilno dimenzioniranje moči geosond, njihovo izvedbo (garancija izvajalca geosonde). Hidravlično pravilno povezavo geosond, če jih je več. K geosondi nekako sodi tudi dobra naprava korektno izvedena kurilnica, da je naprava v celoti trajna.

[JUS]

Hvala za odgovore, očitno pa ni kaj dosti uporabnikov tega sistema.
Kateri pa so po vajinem mnenju vredni proizvajalci?

lp

[xavi]

Treba mu je razložit, kaj pomeni invensticija samo v geosondo v praksi.
Od vseh sistemov ogrevanja z TČ, je najbolj enostaven sistem zrak- voda, najbolj funkcionalen upoštevajoč invensticijo in kasnejše stroške, tehnične težave itd. pa zemlja-voda.
Sistem zrak-voda razen predelav v kurilnici, praktično nima dodatnih zahtev, zato je tudi z naskokom najbolj pogost sistem ogrevanja z TČ.

[Merlin1]

Investicijsko je res najbolj ugodna zrak voda.

Kar se pa trajnosti tiče in same porabe geosonda najboljša izbira. Saj sama TČ je za zemlja voda in geosodo enaka. Prednost je pri geosondi, da zagotavlja bolj konstanten vir toplote, za vrtine ne potrebuješ velike parcele, ni zemeljskih del in z tem nezaščitenh cevi v zemlji.

[xavi]

Kaj pa invensticija v samo geo sondo. Verjetno morajo biti znani tudi geološki podatki o temperaturi kamnine,da se ve, koliko globoko vrtat.
Sam se trenutno malo ubadam z invensticijo v vrtino za sistem voda voda. Že sama nabava vodnjaške črpalke in vsi stroški , ki nastanejo pri raznih povezavah so skoraj v rangu izdelave zemeljskega kolektorja. Kje še je tu invensticija v samo vrtino in ponorno vrtino.

[DELPHI]

Razlike med proizvajalci? Kot za vsak drug proizvod.
COP v primerjavi s TČ - zrak? Čez palec: za 1 višji.
Računica v primerjavi TČ zrak in TČ geosonda - kdaj se investicija povrne (pri 35 let stari hiši z 10 cm izolacije in 250 m2 ogrevalne površine - poraba plina UNP cca 2500 l/leto)? 1,5 do 2x višja investicija proti japonskemu inverterju. Življenjska doba sonde 50+ let, črpalke 15-20 let.
Cena za 10 kW in 15kW? Ob dovolj izdatni vrtini bi shajal že z 8kW. Cena z odbito subvencijo od 12.500€ navzgor.

lp

[Merlin1]

Odvisno je kako se zmeniš z vrtalcem. Najbolje je da se z vrtalcem dogovoriš za moč sonde in njeno garancijo. On pa na podlagi kamnine izvrta potrebno globino in ustrezno število vrtin.

Zemeljskega kolektorja skoraj noben več ne dela. Relativno veliko dela vložka za minimalen če sploh profit napram zrak voda. Velikokrat se naredi premajhen kolektor v slabi zemljini in končen rezultat je slab.

Voda - voda je smoterno naredit, če so zahteve za energijo-hlajenjem velike in potrebne visoke izstopne temp. Običajno je največja težava potopna črpalka v vrtini.

Pri geosondi bo SCOP višje bližje 2. Navadno je višji kot na voda/voda ni predizmenjevalca in ni dodatne potopne črpalke. Iztopna temp. iz vrtine pa se običajno suče med 8-10C.

[ssecnik]

JUS,
tule je ena akcija od Kronoterma,meni se zdi ugodno.

<!-- m --><a class="postlink" href="http://vrtine-palir.si/geotermalni-sistemski-paket/">http://vrtine-palir.si/geotermalni-sistemski-paket/</a><!-- m -->

[JUS]

Je še kdo, ki lahko iz prve roke(ima vgrajen tak sistem) pove kako dejansko deluje tak sistem in kako je zadovoljen.

lp

[ssecnik]

Jus,
poglej pod Poraba TČ zemlja-voda.Tam sta bila, mislim,dva,ki sta javljala porabo,pa ju kontaktiraj.Pa tudi tukaj so predstavljeni.

<!-- m --><a class="postlink" href="http://nep.vitra.si/?novice=1">http://nep.vitra.si/?novice=1</a><!-- m -->

[xavi]

Odvisno je kako se zmeniš z vrtalcem. Najbolje je da se z vrtalcem dogovoriš za moč sonde in njeno garancijo. On pa na podlagi kamnine izvrta potrebno globino in ustrezno število vrtin.

Zemeljskega kolektorja skoraj noben več ne dela. Relativno veliko dela vložka za minimalen če sploh profit napram zrak voda. Velikokrat se naredi premajhen kolektor v slabi zemljini in končen rezultat je slab.

Voda - voda je smoterno naredit, če so zahteve za energijo-hlajenjem velike in potrebne visoke izstopne temp. Običajno je največja težava potopna črpalka v vrtini.

Pri geosondi bo SCOP višje bližje 2. Navadno je višji kot na voda/voda ni predizmenjevalca in ni dodatne potopne črpalke. Iztopna temp. iz vrtine pa se običajno suče med 8-10C.

Pri trenutnih subvencijah je sistem zemlja voda napram zrak voda (3:1)še kako aktualen. Seveda pa zahteva določne pogoje, tako kot tudi podtalnica in geosonda (ustrezna velikost parcele, primerna zemljina, da ni motečih objektov itd.).

[ssecnik]

Xavi,
sem šel pogledat na Eko slkad,3100€ proti 1250€,razlika je 1850 €,torej ti zemeljski koletor v bistvu podarijo.Sama TČ je pa precej cenejša kot zrak-voda.Če imaš zemljo,nimaš kaj razmišljat,še geosonda je trenutno precej ugodno,COP pa 5.

[sassapo]

Če finance niso problem, je to zelo dobra, verjetno celo najboljša rešitev.