PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Peč na trda goriva/polena - modifikacije

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
Hanzi

Bom nabavil in zvrtal, vidim da druge ni če hočem dobit točno meritev.

Brezdomec

Tista slika je simbolična seveda, ti kuriš na drva, ne pelete, kajne?
Kar se turbolatorjev tiče se bom mogoče zaenkrat kr malo zabremzal, ker kogarkoli berem pravi da je to fuknil ven pri drvah, da se enostavno ne obnese...
Seveda mamo ljudje tendenco da mormo sami probat, čeprav so ostali rekli da ne laufa, ampak bom zaenkrat tole pustil in se bolj posvetil dnu rešetke in boljšemu izgorevanju.
Hvala za nasvete, bom seveda poigraval se s tem prihodnje dni.

kadotr

Potem imaš pločevino nekako tako kot je na sliki brezdomca?
No s tem se bom najprej poigral, pa bomo videli kako laufa.

A obstaja kakšen "primitiven" način merjenja vleka?
#17
Izgubo z bolniško boš na vsak način znižal z modificiranjem kotla. 8) Za klasičen kotel in polno naklado kurišča si v rangu nizkocenovnih uplinjakov. Edina slaba lastnost je da ti hitro pogori . ? TDP . Sam bi se poigral, saj strošek 15€ za termometer <!-- m --><a class="postlink" href="http://inol.si/termometer-0-500.html">http://inol.si/termometer-0-500.html</a><!-- m -->
se ti hitro povrne. Še prej pa bi glede na dober oz najbrž predober vlek , nabavil dimniški regulator vleka, Pozicija, kje bi bil boljši, glede na to, da nimaš dimniške lopute mogoče celo boljše na cevi kot na spodnjih dimniških vratih.
Nekje na forumu je tudi postopek za izmero vleka za kar pa moraš vedeti kar nekaj podatkov.....
Uporabne nasvete sta ti dala tako brezdomec - posebno način kurjenja ( kar že tudi sam prakticiraš) kot katador glede rešetke. S turbolaturji pa bi se igral če bi bili dimni plini višji od 230 ° C . Veliko šteje, da se ti po končanem gorenju spodnja loputa zapre, da se ti kotel zaradi vleka na hladi brez veze. Čudno, da nakladalna vratca nimajo lopute za sekundarni zrak, katera bi delovala obratno od spodnje-primarnega zraka.
Ostanek oglja mene niti pri uplinjaku ne moti. Bolj me motijo iz tedna v teden višje povprečne temperature DP katere se že približujejo 190 ° C , po slabih petih m3 pokurjenih drvah , kar nakazuje na slabo čiščenje izmenjevalcev oz delo avtomatičnih turbolatorjev.
#18
@robertinho123
Jaz sem si naredil "turbolator" iz 4 mm debele inox pločevine. Naredil sem ga zato da bi zmanjšal temperaturo dimnih plinov v dimovodni cevi. Imam analogni termometer v cevi takoj na izhodu iz kotla in je temperatura v fazi najbolj intenzivnega gorenja dosegla tudi čez 450 stopinj. Po vgradnji tega, je max. temperatura do 270 stopinj.
<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.dropbox.com/sh/51jwr0b44jy6cn8/AABP6pP9a_ah_BGe7_cn_7Qla?dl=0">https://www.dropbox.com/sh/51jwr0b44jy6 ... _7Qla?dl=0</a><!-- m -->
Ne verjamem da bi samo z turbolatorjem dosegel, da ne boš imel neizgorjene žerjavice.
Če imaš pepelnik vstavljen pod rešetko v kurišču, tega obvezno vzemi ven, ker ne sodi tam noter. Na to mesto lahko daš šamotno ploščo debeline 20mm, da bo na njo padala žerjavica. Pomaga tudi, če na rešetko ali na vmes daš par briketov. In obvezno prižig od zgoraj.
Evo nekaj fotografij postopka "filanja" in prižiga. Naj te ne motijo ostale fotografije, ker sem takrat testiral ventilator. S to količino kuriva segrejem 800 literski zalogovnik, segrevanje prostorov in bojlerja 200 lit. na vsakih 10 do 12 ur.
<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.dropbox.com/sh/uej6kilysotj91d/AAAjIKYNDIAINRC74CB92iR7a?dl=0">https://www.dropbox.com/sh/uej6kilysotj ... 2iR7a?dl=0</a><!-- m -->
#19
@robertinho123, prejšnja simbolična shema je od centrometala, moj kotel ima konstrukcijo bolj podobno spodaj prikazani. Police so daljše, zgoraj pa ni nobenih kanalov, samo prazen prostor.

Če si predstavljaš pot dimnih plinov, je zaradi šamotne (spredaj) in kovinske plošče (zadaj) daljša. V smučarskem žargonu dim sedaj namesto slaloma vozi veleslalom. Izmenjevalec je bolje izkoriščen. Šamot pa vsaj malo ogreje ogenj, ki ga duši hladna kotlovska pločevina, hkrati pa ne zastira že tako premajhnega izmenjevalca toplote.

Drva naložim vzdolžno, gor ena plast smrekovih paličic (cca. 1x1cm) prečno, ena plast smreke (1,5 x 1,5cm) diagonalno in na vrhu vzdolžno polenčki (trikotniki cca. 5 cm stranica). Kocko za podžig postavim pod smrekove trske, prižgem in porinem v notranjost. (par polen naložim tudi spredaj prečno, kot je prikazano na skici.) Aja, ne uporabljam šublerja, pa se mere trsk in polen razlikujejo od navedenih...

Ko se ogenj razplamti, ena fronta gori zadaj, ena fronta pa spredaj in greje šamot. Če je sprednji ogenj preslaboten, ne ogreje zadosti šamota, ta ostane sajast. Če so drva naložena preveč nazaj, je zadnji ogenj slaboten, temperatura kotla je nižja. Če pa je "lufta" zadaj preveč, zadaj prehitro pogori in moram žerjavico nagrebsti na zadnji konec, sicer kotel vleče svež zrak skozi dimnik...

Dvomim, da se bo komu dalo študirati gorenje klasičnega kotla, s prispevkom hočem povedati, kako imajo majhne spremembe v nalagi lahko velik vpliv na izgorevanje.


Priložene datoteke
.jpg   1239_kotel_Eurotherm_EK_-_prerez2.jpg (Velikost: 65,14 KB / Prenosi: 539)
#20
picas55

tale termometer imam že ogledan, bom kupil v kratkem...kje je najprimernejše mesto za montažo? takoj na izhodu iz peči ali nekje pred vhodom v dimnik? moja dimniška inox cev je sestavljena iz dveh 45° kosov, če to kej pomaga...
ok, bomo zaenkrat mero fanatizma zreduciral in se ne preveč ukvarjal z neko meritvijo vleka, vidim da mam še druge teme za predelat...
sekundarni vlek imajo nakladalna vratca, neka drsna loputa v obliki lunce... čemu služi sploh to? se moram posipat s pepelom, tega sploh še nisem obravnaval...

zdraveyahoo

Hvala za tele slike turbolatorjev, zgleda legit...ko montiram termometer in ugotovim kje sem, ukrepam nadalje
Če bom dal pepelnik ven in tja šamotno ploščo, ne bo placa za pepel...ja, toliko ga pridelam na dan, sploh z tem slabim izgorevanjem (uplinjaki ne se zgražat zdele)
Prižigam že od zgoraj, sem pa danes dal šamotne cigle v kurišče in zaenkrat zgleda obetajoče, količina žerjavice v pepelniku namreč, ful malo jo je...happy
hvala za slike, nasvete.

Brezdomec

aha, razumem zdajle, dobra metafora...bom se, če temperature ne bojo previsoke, ergo vlek ne prevelik, najprej poslužil tega podaljšanja izmenjevalca, zgleda legit
Tako nekako kot opisuješ nalagam tudi jaz, le mere trsk mogoče odstopajo Tongue
#21
Spodaj čez rešetko pride primarni zrak, ta razpihuje žerjavico, uplinja drva. Če spodnjo loputo bolj odpreš, se drva hitreje uplinjajo. Še vedno pa je za dobro izgorevanje premalo kisika. Ta dodaten, sekundarni kisik je treba dovesti v plamen, ne pa v drva. Temu služi tista "lunca" v vratih.

Sedaj se sekundarni zrak pogojno dovaja tudi čez prednji, nezastrti del rešetke, če boš tja položil pločevino, tega zraka ne bo. Pogojno sem zapisal zato, ker deloma pride v stik s prednjimi poleni in jih dodatno razpihuje (primarni zrak).

Žerjavica sekundarnega zraka ne potrebuje (plamena ni).

Spodaj je dobro imeti posteljico iz pepela (ne čistiti temeljito). Žerjavica, ki pade na pepel ima več možnosti da pogori, kot če pade na pločevino.

Vso srečo pri eksperimentiranju in kurjenju...
#22
No sej sem vedu da ne more bit tako slabo izgorevanje, matr ... tega nisem nič tikal ker na stari peči te lopute ni bilo sploh in nisem polagal pozornosti...

Torej sekundarni vlek se zapre, ko ostane samo žerjavica...odpre pa se ga takoj ob začetku kurjenja ali ko je enkrat razgreta peč, na neki delovni temperaturi?

Tole o žerjavici in pepelu vzeto na znanje, bo pustil malo pepela.
#23
Termometer vstaviš v pripravljeno izvrtino takoj iz peči. Tisto lunco na nakladalnih vratih pa naj bi odprl, ko so drva že v fazi gorenja in in tpd vsaj na 3/4 želene. Koliko pa zopet eksperimentiraš z opazovanjem termometra in plamena. Če so izmenjevalci dostopni kot so na sliki kotla brezdomca bi osebno eksperimentiral tudi z cik cak ovirami iz pločevine ali tanke šamotne opeke. Če se ti po štirinajstih dneh dimni plini drastično povišajo, pomeni, da se na njih odlagajo saje (varuješ okolje -slab izkoristek) in na podlagi tega skleneš kompromis in zaključek..... .
Meni osebno pri kurjenju z peleti in vzdolžnimi izmenjevalci ni bilo težko tedensko posesat oz očistit peč, ko se je TPD dvignila za 25 % ....to je enkrat tedensko v najhujšem mrazu do dvakrat mesečno v prehodnem obdobju pol ure dela..
#24
Izvrtine na peči za termometer DP glih ni, ampak ok...bomo zvrtal eno v inox cev takoj na izhodu.
bom jutri kupil ta termometer in bom pol operiral s temi vratci sek. vleka.
Zaenkrat ta ukrep, pol pa nadalje s turbolatorji, bomo videli.
#25
Brezdomec
Kako misliš pri klasiki regulirati sekundarni zrak ?
#26
Vzemi tole, veliko boljše... <!-- m --><a class="postlink" href="https://www.bolha.com/gradnja/ogrevanje-in-klimatizacija/ostala-ogrevalna-tehnika/termometer-1301664809.html?aclct=1511892941&kw=termometer">https://www.bolha.com/gradnja/ogrevanje ... termometer</a><!-- m -->

Samson je malo zastarela regulacija... na novodobne potrebe.... še zlasti v navezi z zalogovnikom....
#27
Hmmm, nekako mi analogna zadeva bolj potegne, pa še skoz bi ga pustil da je tam gor nataknjen, bi zgledalo prav estetsko Tongue

Samson je zastarelo, praviš...kako pa bi lahko še drugače pri tovrstni peči reguliral primarni zrak?
#28
Estetika in praktičnost nimajo skupnega imenovalca.... ventilaror dimnih plinov voden z temperaturo le teh, ( cca 300 eu, vsaj kakšno leto nazaj)
#29
@stepski kakšen ventilator imaš to?
#30
imel wv terem, poskušam najti v njihovem katalogu, žal, pa ne najdem....
1 2 3 4 5 ... 12 Pojdi na stran 
Iskanje po temi