Lukovica pri Brezovici ali katera druga? Če da, potem smo skoraj sosedi in bi rekla, da imaš kar dobro zemljo.
Parcelo sva kupila na Zaplani, vesela da je bila zemljata in ne skalnata kot večina drugih. Pri prvem lopatenju pa šok. Prekopne vile, s katerimi doma vedno "štihamo", popolnoma neuporabne. Ista zgodba s klasično lopato. Podedovala sem še "štiharico" (beri: pripeljali so jo na parcelo, ker jo je bilo škoda vreči stran, uporabljal je pa nikoli nihče ni, ker ni bilo potrebe) in z njo je pa šlo. Tako več kot 1 h za 1 kvadratni meter. Zapičiš kolikor lahko, potem pa skačeš po lopati, da gre v zemljo po celi dolžini. Na vsake toliko ni šlo sploh in sem prepričana, da sem našla skalo, predala delo Fireflyju. Ima mišice, pa naj on skače po lopati. Kar je izkopal, je bila zemlja in ne skala. Zbita glina, trdo kot hudič. Ostalo ilovnato, zelo malo "normalne", bolj rahle zemlje. Prvo leto sem imela le rože, trajnice in nekaj enoletnih travniških. Okopavano ob pletju s prekopnimi vilami. Jeseni se je dokaj normalno lopatalo z vilami. Sedaj po treh letih je pa ista greda bp. Ostale gredo so prišle v naslednjih dveh sezonah iz zemlje od izkopa, ki je bil grobo presejan. Sejala sem ajdo (da uniči semenske plevele), inkarnatko in perzijsko deteljo (da pognoji), oljno redkev (da razrahlja zemljo - toplo priporočam, gre lopata v zemljo kot v "putrček") in na zadnjo narejeno gredo lucerno. Zemlja je bila bolj slaba, lucerna pa naj bi delala čudeže pri rahljanju tudi v globino, če jo pustiš par let, da se dobro ukorenini. Poleg tega sem posadila še sadike zelenjave, za katere je doma zmanjkalo prostora, aronijo, murvo in goji jagodo, ker me zanima okus, da vidim, če bi to kasneje, ko bo nasuto na končno višino, sploh imela. Sadje lepo raste, zelenjava bolj tako. Raste že, s pridelkom pa se ne moreš ravno hvaliti. Manjka kompost in pa zalivanje. Tam, kjer so rasle rastline za zeleni podor, je zemlja že bistveno bolj podobna rodovitni vrtni kot drugje, zato ti priporočam, da najprej poseješ le-te.
Z dodajanjem komposta bo zemlja precej bolj rahla, kot če se odločiš za gnojenje z umetnimi gnojili. Lucerna ima npr. visok donos zelene mase, ki jo lahko uporabiš za kompost.
Zemljo zelo zbijejo nalivi, zato naj ne bo nikoli gola. Ko poseješ seme, pokrij s kopreno. V času rasti, poskrbi za zastirko, ko pobereš pridelek, pa takoj posej ali posadi novega. Če to ne gre, pusti odmrle rastline na zemlji do pomladi, potresi z odpadnim listjem, travo ali pokrij s kartonom.
Problem ilovnate zemlje je, da se spomladi pozno ogreje, zaradi česar moraš zamakniti setev za par tednov. Rešitev so lahko topla greda, tunel, rastlinjak ali pa dvignjena greda - narediš več manjših gred poljubne dolžine, širine pa navadno take, da z obeh strani dosežeš do sredine, ki jih dvigneš za 15 - 20 cm nad tlemi. Če želiš izkoristiti prednost zadrževanja vode ilovnate prsti v sušnem času, potem dvigni le toliko gredic, kolikor jih imaš namen izkoristiti za najbolj zgodnjo setev, ostale pa pusti v nivoju tal in bodo bolj mokre.
Nekaj dela je z izboljševanjem dane zemlje, vendar tudi pripeljana navadno ni popolna in bo treba kar nekaj truda v vsakem primeru.
