[magi]

jozl - imaš mogoče kakšno sliko "preseka" tako pobranega roba?

[kefig11]

če bi jaz mizarja poslušal, bi danes bil že brez stropa in stopnic, ker bi se vse skupaj zlomilo zaradi posedkov hiše.
pomembno je, da strop drsi skupaj s streho. edini način (kot piše v navodilih honke) so široke okrasne letve, ki so pritrjene v steno in nikakor ne v strop oz. gibljivi del. to velja za mansardo. strop medetažne konstrukcije pa se lahko naredi s tankimi letvami oz. če je gips je lahko tudi brez letev, saj je medetaža zafiksirana v steno in se bosta stena in medetaža skupaj posedla.

[magi]

mislim, da sem v bistvu slabo zastavila vprašanje. nagibava se k opciji, da bi med stropnike dala kanuf in ne opaža. to sva videla tudi v živo, vendar pa so se med stropniki in knaufom pojavile ponekod večje, ponekod manjše razpokice. ponekod pa jih sploh ni bilo...

[Jozl]

Ja res je. Les ima svoje zakonitisti in nas lahko včasih tudi preseneti. Jaz sem vse spoje stropov naredil v 1mm zračnosti ali manj. Sedaj se je mogoče kje pojavilo več ali manj. Najbolj se pozna na pregradnih zidih, ki montažni knauf iz lesa. Ker so se bruna malo usločila in se sedan pozna malo več lufta. Strop v mansardi je na zunanje zide fiksen samo preko strešne lege in šprirovcev. Tukaj je vse plavajoče vpeto in se ne vidi nobenih razlik. Jaz v bunarici nebi nič biksal s knaufom, ker potem to ni več brunarica ampak montažna hiša. Pri meni vsakrad pogleda strop v pritličju, kjer se lepo vidijo leseni stroplniki in fosni. Zgledajo tiste grče kot zvezdno nebo, Špranje med fisni, ki so postale nekje večje, nekje pa manjše, bom mogoče čez čas pokril z letvicami ali pa pustil tako kot je. Pač je to stvar kar bo se kesneje delala in ni nujna za življenje v hiški.

Bolj kot se preprosto gradi hiška, lažje je za narediti in manj je potem težav.

[janipapillon]

mislim, da sem v bistvu slabo zastavila vprašanje. nagibava se k opciji, da bi med stropnike dala kanuf in ne opaža. to sva videla tudi v živo, vendar pa so se med stropniki in knaufom pojavile ponekod večje, ponekod manjše razpokice. ponekod pa jih sploh ni bilo...

Ravno montiram opaž. Stik sem nameraval optično maskirat z vzdolž po legah, brunih, pribito vrvjo v debelini palca, pa mi moji pravijo naj pustim [url=httpsunichr("58")//goounichr("46")gl/photos/yL7VkvnwhgEKyguD9]tako[/url] kot je.
Spoj med dimenzijsko stabilnim knaufom (ali les vzdolžno) ter radialno in tangencialno dimenzijsko nestabilnim lesom mora bit pač ali trajno elastičen ali prekriven.

[magi]

kaj bi se pa lahko uporabilo za trajno elastičen spoj poleg vrvi?
mislim, da razumem na kakšen princip si ti naredil tlak. sama sem na tak princip že videla urejen stik med podnom in steno.

[Jozl]

Tudi meni je taki stik zanimiv, ker je razgiban kot sam hlod-deblo. Če bi prej vedel kaj boš sedaj delal, bi lahko vzdolž debla izdelal zarezo in potem opaž dal preko, kjer bi imel lepo prekrivanje in bi zgledalo kot da si dal debelo odrezan okrajek na strop. Tiste razlike v neenakomernih regah pa res lahko samo zakriješ z debelo vrvico in bi bilo res zanimivo za videti.

Je pa razlika ali je hiška iz hlodov-debl ali pa strojno obdelanih bruna, tako kot moja, ker lahko komot na take spoje lepo privijačim ali celo na moznike samo pritrdim zaključne letve raznih oblik. Vse to nima nobene funkcionalne prednosti ampak samo vizualno in veliko dela. Jaz še vedno imama v pritličju samo fosne na stropnikih in tudi tega ne mislim iti nikoli prekrivat, mi je tako veliko lepše. Če bom kaj naredil, bom spoje prekril s tankimi letvicami in robe obrobil s kotnimi letvami. To bo takrat, ko bom imel viška denarja in časa, ali pa pustim otrokom, da si samo čez čas še po svoje uredijo detajle na hiški. Meni je tudi minimalizem dovolj, ki daje maksimalni užitek v bivanju.

[janipapillon]

Špranjo sem imel namen prekrivati z vrvjo. Za trajno elastičen spoj pa se uporabi kaka trajnoelastična masa.
V primeru mavčne plošče lahko zaključek prekriješ z okrasno letvijo, ki jo na les lepiš z npr [url=httpsunichr("58")//wwwunichr("46")permachinkunichr("46")com/log-sealants/perma-chink]perma-chinkom[/url].
Lahko vprašaš tehnolog(injo)a @TKK ali Sika, če imajo kaj trajnoelastičnega za spoj mavčna plošča/les. Plošča na robu najbrž ne sme bit odrezana, ampak originalno zaklučena. Sam teh izkušenj itak da nimam. Mavčnih plošč imam v hiški le za vzorec [url=httpsunichr("58")//goounichr("46")gl/photos/iDEisM6LtWAQTEJN6]takole[/url] v zaključkih sten + eno predelno steno, ki jo je želel starejši sin.
Lahko pa se tako kot praviš, naredi enako, kot za pod. Ne dam dovolj na šminko, da be si mi to dalo. 60-70 m takih v milimeter natančnih vzdolžnih utorov za lesene pode ... je bila mera polna :roll:

[firefly]

Drsni stik naredis na gipsu pa je. Brez letvic in brez mas. Manj kot 1 mm spranja pa ni moteca...

[janipapillon]

Tebi in meni ne. Nekomu pač je moteče.

[verčiverči]

Še tukaj povprašam - če je kdo že imel podobno "težavo" in jo je na eleganten način rešil. Torej, za teraso smo pozabili pripraviti izvrtino za kabel za luč (za luč na terasi). Nadometno po leseni fasadi tega sedaj seveda ne bi delali. Kaj bi bila najelegantnejša rešitev? Kako bi lahko iz kleti prepeljali cev?

[firefly]

odvijačiš eno letev in daš podometno?

[magi]

kako so kaj vaše brunarce v tej pasji vročini? kakšno temperaturo dosega notranjost?

midva že odštevava dneve do prihoda najine 8) 8) 8)

[simon99]

Jaz sem imel prejšnji teden 27 stopinj. Hiša stoji na 890 metrih nadmorske. Bruna so okrogla, premera 21 cm. Najvišja lanska je bila 24 stopinj. Glede na obsežne debate o izolativnosti brunaric priznam, da so se v tem pogledu verjetno bolje odrezale zidane in dobro izolirane hiše.

[Jozl]

Mi smo preživeli prvo res vročinsko leto. Lani ni v hiški preseglo 26°C. Letos je prišlo do 28°C. Naj pa dodam, da so bila jutra hladna samo do 24°C in se v hiški kljub prepihu ni shlahilo pod 26°C. Povprečna dnevna temp, pa je bila nekje okoli 30°C ali celov več. Max kar smo imeli zunaj je bilo 36-37°C in še zraven je pihal rahli vetrič, največ dni je bilo samo do 34°C zunaj. Smo na 420 metrih in imamo tudi poleti invezijo. Zjutraj je bilo v dolini 4°C manj kot pri nas na hribu. Masivna bruna 20cm ne prepučajo vročino kar tako. Se pa močno pozna koliko se kaj zadržujemo v hiški in koliko se tudi na hitro kuha.

Opažam, da masivna lesena brunarica se obnaša kot super pasivna - aktivna hiša. Les je dober izolator, ki počasi sprejema toploto in ima veliko akumulacijo.

Še danes sem zjutraj ohladil hiško do 20°C in se je po zaprtju oken tako ogrela na 22°C in zvečer je že bilo skoraj 24°C.

Zvečer sem zunaj potipal leseni del zida, betonsko plato in betonske votlake. Les je bil takoj po zahodu sonca najbolj hladen, toplejša je bila plata in preklada, ki je polna betona, vroč pa je bil votlak. Dvorišče pa je še vedno sevalo vročino.

Doma pri starših imao 140 let kamnito hišo z zidovi 0,5m in brez izolacije je bilo znotraj samo 26°C, kljub zunanjosti skoraj 40°C, bilo je več dni okoli 39°C. V hiški zraven iz sivega cigla iz pepela in 6cm kamene volne na fasadi je bilo znotraj preko 28°C. Pa še klimo lahko vklopijo, kadar preveč pečejo v kuhinji.

Vsako vedenje in gradnja hiše ima lahko različne in enake temperature v prostorih. Zelo veliko je lahko razlike od navad prebivalcev. V stanovanju pri tašči je bilo sigurno preko 30°C, ker v prejšnjih letih je bilo večina poletja tako vroče in kako je bilo sedaj pa ne vem, me ni bilo notri.

Kar se tiče kaj je bolje preneslo