PodSvojoStreho.net Splošno Kr neki Biološki odpadki

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
Energetik81, ali se jih kupi? So v prodaji? Sprašujem, ker ne vem, bi jih pa kupil.

LP
#17
Jasno da se jih kupi. Kaj si pa do zdaj uporabljal? Saj take vrečke so v prodaji že vsaj 10-15 let.
#18
Reciklirane ali biološke?
Koliko konjev rabiš, da premakneš enega osla!!??
[Slika: 18-09-2024-14-01-01.jpg]  Verjeli ali ne, 570 ni dovolj!!!!
#19
Bio razgradljive.
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")najcenaunichr("46")si/images/products/la/c/f/5/9/Folio_biorazgradljive_vreke_za_organske_odpadke_20kos10Lunichr("46")jpg[/img]
#20
Ahh, to. Za odpadke.
Mi imamo posodo in ne uporabljamo vrečk. Ko streseš odpadke ven, opereš in je.
Koliko konjev rabiš, da premakneš enega osla!!??
[Slika: 18-09-2024-14-01-01.jpg]  Verjeli ali ne, 570 ni dovolj!!!!
#21
Johan_R,
sicer organko kot grt ni draga, čeprav je verjetno iz reciklirane plastike, kar je pohvalno. Drag pride posip cca 4 € mesečno. Pri nas kdaj pa kdaj odkos trave uporabimo za zastirko, če ne ga je kmalu preveč za kompost. Zadeva - vsebina iz organka načeloma ne smrdi, jo je pa ob praznjenju poleti dobro prekriti na kompostnem kupu ali pa zakopati. Je pa vse v miselnosti posameznika....koliko bio odpadkov bo kupil - že med trgovskimi policami.....
#22
Energetik81, hvala, jih bom kupil,
picas55, za tele organkote moram pa še naštudirat, ker mi smo tudi bolj na feryjevem sistemu Wink
#23
Povzeto..

"Mi smo imeli organkota, pa ne dolgo Smile Ne me narobe razumeti, zadeva je super. Dobiš dve škatli in mislim, da dve vrečki tistega prahu (je za dolgo). Odpadke mečeš, mečeš in mečeš notri kar nekaj časa, da se posoda napolni, ko pa je treba sprazniti pa nikjer nobenega kandidata. Zadeva obupno smrdi, vse skupaj pa se razgradi, da na koncu zgleda kot bruhanje Smile Nič kaj prijetno. Zadeva je resnično super, tekočina, ki jo dobiš ven (sproti tače ven) je za 100 stvari (zalivanje rož, za čiščenje odtokov,...), samo končni izdelek je smrdeč, kar je pa tudi logično Smile Mi smo ga raje dali v uporabo sosedom, sami pa sporti nosimo na kompostnik. V kuhinji imamo eno plastično posodo s pokrovom in ko se ta napolni nesemo na kompostnik. Ločujemo pa če tudi smo malo bolj "fini"... heheh"

Mi je draga predlagala enako, a ga ne bo dobila zaradi nekaterih mnenj kot je zgornje. Bomo kar sproti nosili!
#24
Organko je zakon.

Poslano z mojega HUAWEI P7-L10 z uporabo Tapatalk
#25
Biološke odpadke lahko zaviješ tudi v časopisni papir, če ga imate. (Povoščen) reklamni papir je malo manj primeren.

Smo na vasi in imamo praktično vsi kompostnik. Tisti, ki imamo samo kup ali pa kup, ograjen s koli in deskami, nimamo problemov s smradom. Tistim, ki odlagajo v plastične kompostnike (ne kante za bio odpadke, ampak prav kompostnike) pa smrdi. Mislim, da je tam premalo zraka in odpadki bolj gnijejo kot pa se razkrajajo. Ven teče rjava "voda", ki smrdi kot gnojnica, česar pri "navadnem" kompostniku ni. Plastika je tudi precej nehvaležna, kadar je potrebno premetati kup zaradi zračenja, sploh če se zaboj odpira samo od zgoraj.
Obstajajo kompostna stranišča. Iztrebki in urin se zbirajo v posodi (vedro). Po vsakem obisku wcja se v posodo doda plast žaganja in se jo pokrije. Ko je polna, se sprazni na kompostni kup. Žaganje vsebuje ogljik, kar preprečuje smrad. Nekaj podobnega, sem zelo na hitro brala z mulotom v naročju, zato poguglajte sami. Mogoče bi bila zadeva uporabna tudi na kompostniku, sploh za tiste, ki odlagajo tudi svež gnoj.

Če kosiš brez koša in pustiš odkos na travi, ni potrebe po gnojenju le-te. Hranilne snovi, ki jih z odkosom sicer odneseš z zelenice, takoj vrneš zemlji. Trave ne smeš puščati nepobrane zgodaj spomladi in pozno jeseni, takrat ko je zelenica bolj mokra, ker začne še rastoča trava pod odkosom gniti. Takrat gre na kompost ali pa za zastirko.
Iz listja lahko narediš listavko - pograbiš na kup, dodaš še prah za kompostiranje, pokriješ s kartonom, senom, da ne raznaša veter in imaš spomladi dober preperel listni kompost. Nekatere vrste listja vsebujejo veliko tanina (npr. oreh), zaradi česar takšnega komposta ne moreš porabiti za gnojenje določenih rastlin, lahko pa ga zmešaš s preostalim kompostom ali pa uporabiš za rože. Lahko potreseš tudi pod drevesi in jim s tem del hranilnih snovi vrneš. Če gre za sadno drevje in pobiraš plodove, potem še vedno obstaja nek manko hrane, ki jo moraš nadomestiti z gnojenjem. Z NPK in ostalimi specialnimi gnojili (npr. kalcij za foliarno gnojenje jablan) je težko pravilno gnojiti. Zelo hitro pride do pregnojenja in pomanjkanja določene mineralne ali rudninske snovi, kar povzroči večje težave, kot manjša podhranjenost rastlin. Poleg tega, da je ta gnojila potrebno kupiti, obstajajo tudi raziskave, da so okoljsko gledano slabša od komposta. Sploh če se doda še kakšno pest več, kot je priporočena količina (da bo baje bolje raslo - ne bo, prišlo bo do zasičenosti določenih snovi v prsti, zaradi česar rastline ne morejo več črpati hrane iz zemlje, do ožiga korenin), kar se potem spira v podtalnico. Za pravilno gnojenje bi moral vsak najprej dati zemljo v analizo in dognojevati glede na rezultate le-te. Vsak vrtnar se mora sam odločiti, kaj bo uporabljal. Meni se zdi lažje, da vračaš hranila prsti tako, da ne odnašaš odkosa in dognojuješ z listavko.
Na vrtu lahko travo in listje vedno porabiš. Pri nas tega vedno manjka, sploh si ne predstavljam, da bi imeli preveč.

Polže imamo na zelenjavnem vrtu, "mrtva" hrana jim ne diši. Pridejo pa leta, ko je te golazni polno, in takrat lahko najdeš kakšnega majčkanega črnega polža brez hišice tudi na kompostu. Saj smo ga z odpadki verjetno sami prinesli tja. Na srečo so ta leta bolj redka in se kar hitro polžja populacija ponovno uravnovesi.
Če ne želiš zatirati polžev s strupi, lahko nastaviš vabe s pivom. V manjšo posodo naliješ pivo in jo zakoplješ v zemljo, tako da je rob le-te poravnan z nivojem zemlje. Ko pridejo polži na pijanico, zlezejo notri in se utopijo.
Najbolje je, da jim fizično preprečiš dostop do rastlin z grobimi zastirkami (ala ostri kamenčki), preko katerih se zelo težko plazijo in jih zato odvrača.
Ko je (spomladi, potem rastline že toliko zrastejo, da preživijo tudi (manjše) objedanje) polžev največ, jih zgodaj zjutraj lahko pobereš. Radi se skrivajo pod kakšnimi večjimi listi, posodami, tam, kjer je bolj vlažno. Če ti to ne diši, si sposodi race ali pa goske. Če ne dobiš, so tudi kokoši boljše kot nič. Če nočeš pometati kakcev, moraš ograditi vrt. Pomaga, če ne preganjaš ptičev. Pri nas so spomladi najbolj "koristne, lačne" pastirice na zelenjavnem vrtu in škorci na travi.
Nekaterih rastlin polži ne marajo, ker jim smrdijo, in če jih posadiš mešano med rastline, ki bi jih rad obvaroval pred njimi, v letih, ko je polžja populacija normalno velika, povsem zadostuje za varstvo rastlin.
#26
@Missfirefly Kar nekaj vaših prispevkov sem si prebral odkar imate svoj profil. Pohvale vredna dolžina vaših prispevkov.

Odkar imamo to novo pridobitev (zabojnik za bio. odpadke) smo prišli do sledečih opazk/spoznanj:
- Mešanih odpadkov je manj, saj pred tem nismo tako skrbno ločevali bioloških in mešanih odpadkov.
- Zanimivo, da je ločevanja kar precej. Karton posebej, steklo posebej, embalaža posebej, mešani odpadki posebej, biološki odpadki posebej. Pa, saj smo doma postali zbiralnica odpadkov!! Bo potreben montažni šotor za vso to "kramo".
- Obvezno bo potreben nov podkoritni koš z manjšimi litražami. Organko in podobno ne pride v poštev, saj se odpadke odnese na največ dva dneva v kanto.
- Glede kompostnika.. Uf, zakaj je okoli vrtnarjenja toliko dela?

Narava je edino kar nam je v življenju dano in prav je, da ji vračamo s svojim doprinosom za ohranitev!
#27
Vrtnarjenje ni delo ampak uzitekSmile

Ps: zakaj vikanje? Res nisem tok staraSmile
1 2
Iskanje po temi