[mirator]

Samo kratka dopolnitev. Vse kar je zgoraj zapisano, drži.
Velja pa za TT sistem ozemljevanja pogoj: diferenčni tok FID stikala krat upornost ozemljitve mora biti enako 50V. Iz te enačbe se pri naznačenem diferenčnem toku FID stikala določi tudi dovoljena maksimalna upornost ozemljitve. Pri 30mA je ta 1660 ohmov pri 300mA pa 166 ohmov.
FID mora obvezno izklopiti najkasneje pri nazivnem diferenčnem toku, lahko pa tudi prej (pri A tipu FID stikala že pri 0,5-kratniku) in sicer pri nazivnem diferenčnem toku v času manjšem od 300ms, pri 5-kratniku pa v času 40 ms. Če vzamemo, da ima objekt samo temeljsko ozemljilo z upornostjo recimo 30 ohmov, potem bo ob dotiku faze (torej ne 50 ampak 230 V) z ozemljeno konstrukcijo, stekel tok 230/30=7,6A, kar pomeni, da bo FID odklopil v času 0,04s.
Nista pa impedanci N in PE enaki (če gre za pravilno izveden TT sistem), zato se tok ne razdeli na po/pol ampak v obratnem razmerju impedanc.

[mirator]

Bom kar tu postavil moje zaskrbljajoče vprašanje. Opazil sem, da ko dam žici z 0 in ozemljitvijo vkup mi ne vrže fid-a ven. To sem opzil ko sem zamenjeval vričnice. Sedaj moje vprašanje preden bom klical električarje. Kako bi se dalo spreveriti če res nimam ozemljitve? Imam p multimeter pri roki. Hvala za pomoč!

Lahko pomeriš napetost med nulo in ozemljitvenim vodnikom. Še bolje pa tok, vendar moraš imeti območje za merjenje mA. Če bo tok večji od 30 mA, pa FID ne bo izklopil, potem imaš nekaj narobe zvezano.
Vseeno ti priporočam, da pokličeš merilca el. inštalacij in ti naj premeri vse. Verjemi, da bo strošek zanemarljiv proti mirnemu spancu.

[Smush]

Hvala za vsa pojasnila, sedaj sem priklical svojega električarja glede moje težave pozabil sem omeniti, da mi je čez leto udarila par krat strela (indirektni udar), šle so mi tudi glavne varovalke.
Električar je rekel da naj zamenjamo fid stikalo. Kar tudi bom, saj imam sedaj not 25A s 300mA AC, nabavil bom novi fid 40A 30mA, tako mi je svetoval električar. Vem da obstajajo fid stikala AC in A tipa, sedaj še vprašanje ali se sploh splača vgraditi tip A fid?

[dragoF]

Obstajajo različna RCD (FID) stikala in sicer AC, A in B ter z nezakasnitvijo G in z zakasnitvijo S. Kaj boste izbrali je odvisno od vaših potreb in pripravljenosti koliko ste pripravljeni odšteti za FID.

[Smush]

V bistvu finance niso tako pomembne bolj mi je pomembno, da bo hiša in mi varni. Torej kaj se bolj priporoča, kaj je bolj varno in dobro?


Gesendet von iPad mit Tapatalk

[arbajter]

Fid stikalo ne rešuje instalacijo pred prenapetostjo. Tip Fid stikala pri zašiti pred prenapetostjo ne igra nobene vloge, ker so vsa prepočasna. V času, v katerem FID odklopi, je škoda od strele že narejena, tudi razdalja med izključenimi kontakti v FID stikalu samem ne pripomore prav veliko, da strela nebi naredila škode. Zato so prenapetostne zaščite, pa še te je potem smiselno narediti bolj temeljito, po selektivnosti, začenši v merilni elektro omari, naprej proti hišnemu razdelilniku in nato še posamične (kritične) porabnike. Že prenapetostna zaščita v merilni omari odreagira v največ 25 nanosekundah, kakšna plinska zaščita pred končnim uporabnikom je pa še vsaj desetkrat hitrejša od nje. Prenapetostna zaščita glavnih varovalk sicer ne bo rešila, rešila pa bo hišno inštalacijo in nanjo priključene porabnike.
Da pa še pomagam pojasniti okrog tipov FID stikal, da ne bo kake napačne predstave:

tip A RCCB stikala: odlično deluje pri sinusnih in pol valno usmerjenih pulzirajočih diferenčnih tokovih pri frekvencah 50Hz in še tja nekje do tretje harmonske frekvence, medtem ko pri višjih frekvencah do 1kHz in več občutljivost A-tip zaščitnih stikal pada.

tip B RCCB stikala: deluje tudi v primeru pojava čiste enosmerne komponente diferenčnega toka. To se lahko pojavi predvsem v primeru klasičnih usmernikov raznovrstnih variant, druga možnost so razsmerniki, na primer v fotonapetostnih elektrarnah, nadalje v primeru frekvenčnih pretvornikov za regulacijo hitrosti vrtenja asinhronskih elektromotorjev, pa še bi lahko naštevali.

tip B+ RCCB stikala: Za razliko od klasičnega B-tipa pa deluje B+ tip do frekvenc 20kHz, pri čemer mora biti prag proženja vedno nižji od 420 mA.

Glede na čas proženja pa se ta stikala ločujejo v tri skupine:
nezakasnjen tip (odklopni čas do 300ms) ta tip v nekaterih državah poimenujejo tudi kot splošni tip (general type). Že samo ime pove, da ta aparat proži sočasno s pojavom diferenčnega toka. Zaradi tega se lahko pojavi neželeno proženje aparata ob pojavu strele, ob prehodnem pojavu stikalnega manevra, ob zagonskem toku...
kratkotrajno zakasnjen "K" tip (odklopni čas med 10 in 300ms)Če se želimo izogniti neželenim izklopom pri pojavu diferenčnega toka, se uporabi kratkotrajno zakasnjeni tip stikala oz. K-tip stikala, ki ga ponekod imenujejo tudi visoko imunsko stikalo.
selektivni "S" tip (odklopni čas od 130ms do pol sekunde)Za doseganje selektivnosti izklopa v primeru zaporedno vezanih stikal na diferenčni tok je potrebno na začetku instalacije vgraditi S-tip stikala na diferenčni tok, ki ima predpisano zakasnitev proženja v tolikšni meri, da pred njim izklopijo vsa nezakasnjena stikala na diferenčni tok.
Vir podatkov za FID stikala:
ETI, zaščitna stikala na diferenčni tok

[Smush]

Arbaiter hvala za obširno in kvalitetno razlago! Še vprašanje iz tvoje prakse, katero izvedbo ti montiraš in priporočaš, za starejšo inštalacijo, katera se je bolj ali manj posodobila?


Gesendet von iPad mit Tapatalk

[arbajter]

Izvedbo v katerem smislu? Prenapetostne zaščite?

[Smush]

V bistvu le fid stikalo, ker prenapetostne odvodnike že imamo zmontirane.


Gesendet von iPad mit Tapatalk

[mirator]

Nič ni narobe, če si vgradiš boljšo zaščito. Vseeno mislim, da gre pri tebi za običajen gospodinjski odjem, zato bi povsem odgovarjal tip FIDA, kot ga že imaš, mogoče res namesto 25A 40A. Ampak naredi, kot ti je svetoval električar.
Rad bi te pa opozoril na prenapetostno zaščito, ozemljitev in izenačevanje potencialov.
Če v priključno merilni omarici ni prenapetostnih odvodnikov, potem moraš v svoj razdelilnik vgraditi prenapetostne odvodnike razreda I+II.
Upornost ozemljitve za prenapetostne odvodnike je lahko največ 10 ohmov (naj ti električar izmeri upornost ozemljitve in jo po potrebi popravi - dodatne sonde ali več valjanca v zemljo).
Izenačevanje potencialov pa pomeni, da imaš res vse kovinske dele povezane na skupno zbiralnico izenačevanja potencialov, tako da ne boš imel protirevmatskega stresa, če boš istočasno odstavljal lonec z električnega štedilnika in zapiral pipo pri pomivalnem koritu.