[picas55]

Po mojem laičnem mišljenju je vsako kurjenje na drva, brez zalogovnika potratno dejanje. Ne glede, da je talno že samo po sebi akumulator- hranilnik, je vsako konstantno ogrevanje rentabilnejše brez prekinitev, pa čeprav samo poldnevnih.
Če ne zanemarimo dejstva, da so objekti ogrevani s kombiniranim štedilnikom največkrat brez izolacije, je smotrnost zalogovnika še toliko večja.
In v čemu je problem, če naložiš polno naklado drv v štedilnik preden greš spat in imaš v zalogovniku 50 ali 60° C in nočni režim ogrevanja znižan za 2° C :?: npr pri radiatorskem ogrevanju.

[KARMEN1]

150m2 je vlika masa betona in kar konkreten zalogovnik toplote, tako da majhen vodni zalogovnik nima smisla. Pri talnem ima zaligovnik pomen če je tako velik, da ga popoldne, ko kuriš, napolniš, talno pa iz njega laufa nadlednji dan, da je toplo, ko prideš domov. Vse sicer odvisno, kje je štedilnik, ali on sam greje velik del kmenjene površine, ali samo omejen del. Pri slednjem je zalogovnik smiselen predvsem za ta del talnega. Ker če prostor istočasno grejeta čtedilnik in talno, bo v par urah noro vroče.

Tako imam jaz nastavljeno.
Sam štedilnik greje vso hišo (112 m2 v dveh etažah), takrat je talno izključeno.
Zjutraj pa vključim talno.
Zalogovnik imam le 300 l, ker za večjega ni bil predviden prostor.
Tako je hiša vso zimo topla, podnevi in ponoči.
Če pa bi bilo talno vključeno hkrati s prižganim štedilnikom, bi bilo v hiši neznosno vroče.

[Tone]

Ne glede, da je talno že samo po sebi akumulator- hranilnik, je vsako konstantno ogrevanje rentabilnejše brez prekinitev, pa čeprav samo poldnevnih.

To je mit in nikakor ne drži, pri peči, kjer gre več kot pol energije v zrak, je edina varianta kot jo navaja KARMEN1. Edina slabost so termični raztezki in s tem povezano hitrejše staranje materialov.
Skratka dovolj velik zalogovnik in sobni termostat z uro, ki bo recimo ob 4h vklopila dnevno temperaturo in s tem talno gretje. Ko bo dosežena temperatura, pa ga ugasne. Dnevni režim je lahko samo do recimo 8h, da se ob 10h ne vklopi talno in nam preveč pogreje in bo posledično zvečer prevroče. Parametre termostata parkrat letno spremeniš in to je to.

[picas55]

Če se ne motim je Karmen doma iz primorja, katerega zima je občasna burjica.
Se pa strinjam Tone s tvojim zapisom, kateri je samo bolj tehnično argumentiran od mojega čeprav enako misliva. Prijetno klimo pa itak vzdržuje regulacija. Strinjam se tudi, da imajo kombinirani štedilniki, visoke sevalne pribitke, katere itak upošteva regulacija.(eventuelno prilagojena posebej za prostor v katerem je štedilnik) Nimajo vsi na celini tako izoliranega in prezračevanega objekta kot ti. In tudi ogrevaš se najbrž ne s kombiniranim štedilnikom. Pa brez zamere.

[Hanzi]

Tone se večino leta ogreva na sonce.
20m2 home made kolektorjev(boljši od tovarniških), nekih 6m3 zalogovnika Al kolk že, izolirana bajta....je dovolj dva dni na teden Sonca za cel teden toplo hiso

[picas55]

Verjamem, da mu je toplo še na Novega leta dan pri taki akumulaciji, če ga sonce greje na Silvester.

Take tipe bi bilo treba posebej obdavčit :wink:

[3pl6er]

Načrtovali smo navaden štedilnik v kuhinji in sedaj ko malo berem razmišljam, da bi ga nadomestil z toplovodnim in opustil idejo o toplovodnem kaminu ali navadni peči v kurilnici. Torej bi načrtovan sekundarni vir toplote postal primarni za ogrevanje 150 kvadratov

Je torej realno upoštevati nazivne moči teh štedilnikov in načrtovati tudi 1000L zalogovnik ali se je bolje odločiti za manj litrov?
Ker po moji oceni bi moral štedilnik kar velik del moči preusmeriti v vodo in ne v kuhalno ploščo če hočem zagreti 1000L.
Ni mi jasno kako lahko tako majhno kurišče ustvari toliko moči.
Ima kdo kakšen nasvet kateri štedilnik izbrati?

[Merlin1]

Toplovodni štedilnik ali kamin ni ravno primeren pa primarno ogrevanje:
-podatki o ogrevalnih močeh so skrajno napihnjeni
-cca 70% toplote dajo v prostor v katerega so vgrajeni
- z 30% je potrebno ogret preostal del hiše, ki je posledično navadno mrzel.
-relativno nevarna je ta reč. Še posebej, če je vgrajen v zaprt sistem.

[Tone]

Mi smo nekdaj imeli peč (mislimda Central Special 18 ali nekaj takega) kot kuhinjski element širine mislimda 40cm z dvojnim kuriščem, spodaj, pod kotlom, ali zgoraj za resno kuho. Bila je še tretja univerzalna nedokumentirana varianta, ko je dim iz spodnjega kurišča šel ob kotlu in ne skozenj, ter bolj grel kuhalno ploščo. Z njim smo na radiatorje greli celo bajto.
Na netu sem našel tole <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ika.si/ogrevalna-tehnika/stedilniki-in-kamini/kotel-wv-term-stadler-central-17-in-23">http://www.ika.si/ogrevalna-tehnika/ste ... l-17-in-23</a><!-- m --> samo se mi zdi, da ta nima zgornjega kurišča. Piše, da je samo za pogrevanje jedi, čeprav 3kW na zgornjo ploščo tudi ni tako malo.

[KARMEN1]

Če se ne motim je Karmen doma iz primorja, katerega zima je občasna burjica.
Se pa strinjam Tone s tvojim zapisom, kateri je samo bolj tehnično argumentiran od mojega čeprav enako misliva. Prijetno klimo pa itak vzdržuje regulacija. Strinjam se tudi, da imajo kombinirani štedilniki, visoke sevalne pribitke, katere itak upošteva regulacija.(eventuelno prilagojena posebej za prostor v katerem je štedilnik) Nimajo vsi na celini tako izoliranega in prezračevanega objekta kot ti. In tudi ogrevaš se najbrž ne s kombiniranim štedilnikom. Pa brez zamere.

Notranjost Istre, tik pod kraškim robom.
Burja pa taka, da tudi odkriva strehe.
Imam pa 16 cm kamene volne za izolacijo (na leseni hiši).

[Tone]

Potem bo pa po ena svečka v vsako sobo zadost

Skratka tudi manjši zalogovnik bi bil OK, edini problem bo, da bo v prostoru s štedilnikom pasje vroče. Zagotoviti bi morali odvod toplote, najbolje prek odprtih vrat v mansardo, ali celo kak res konkreten zračni kanal v steni, stropu...