casar Napisal:Velikost zalogovnika je odvisna velikosti nakladnega prostora, oz. količine energije, ki jo do konca polna prižgana peč da od sebe, in temperature vode, na katero lahko ohladiš sistem.
Da popravim samega sebe. Pri temperaturi vode je pravzaprav potrebno vzeti najvišjo temperaturo, ki jo lahko potrebujemo za ogrevanje kakšnega ogrevalnega kroga. V najslabšem primeru je namreč lahko celi zalogovnik na za nianso nižji temperaturi in je že potrebno začeti kuriti. To velja za "enostavne" sisteme, če v zalogovniku vzdržujemo ogrevalno vodo na različnih temperaturah (npr. na vrhu zalogovnika toplejšo ogrevalno vodo kot zalogo za sprotno pripravo tople sanitarne vode, spodaj pa nekoliko hladnejšo za ogrevanje hiše) se stvari malo zakomplicirajo.
arbajter Napisal:Trdiš, da moč peči nima veze z velikostjo zalogovnika. V naslednjem stavku pa sam navajaš, da je velikost zalogovnika odvisna od velikosti nakladnega prostora, oz. količine energije, ki jo do konca polna prižgana peč da od sebe. To pa je? A to ni moč peči???? Daj no.
Jasno da količina energije ni enako kot moč. Moč je količina energije na časovno enoto. Moč peči, je količina energije, ki jo je peč sposobna prenesti na ogrevalno vodo na časovno enoto. In ker je čisto vseeno ali se prenos energije iz drv v zalogovnik zgodi hitro ali počasi (takrat, ko je odjem toplote 0), potem velikost potrebnega zalogovnika pač ni odvisna od moči peči.
Hanzi Napisal:Kaj bi dal da bi meni preostali sistem vlekel vodo skozi peč. Pa jo hudic noce, in ima se zjutraj pec 85C lahko.....
Bodi srečen, da ti je ne, saj bi nasprotno bil znak narobe sestavljenega sistema. Je pa seveda vprašanje, zakaj pri 85 °C skozi peč načrtno ne črpaš vode in pobereš toploto iz peči. Saj menda nimaš povratka v peč tako visoko, mar ne? In za ogrevanje verjetno tudi ne potrebuješ tako vroče vode?
Vodo skozi peč je pametno črpati, dokler je v peči temperatura, ki je uporabno visoka, torej višja ali enaka temperaturi, ki jo potrebujemo za ogrevanje nečesa in hkrati višja od temperature povratka. Če nekako vnaprej vemo, da se bo peč sama od sebe zaradi izgub ohladila na nižjo temperaturo, bi tudi temperaturo povratka lahko previdno spuščali do te meje in iz peči koristno pobrali še več energije.
arris Napisal:Kaj se ne nastavi termostatski ventil na npr. 40°C in potem se sam odpira in zapira glede na temperaturo vode ki gre skozi? Jaz bi naprimer nastavil neko vrednost in on bi avtomatsko prilagajal?
Natančno tako deluje termostatski mešalni ventil, ja. Problem je v tem, da ti v nekem trenutku potrebuješ 40 °C, čez nekaj minut pa že 41 °C in je tak ventil že potrebno ročno obrniti ...
arris Napisal:Kaj ne teče voda tam kjer ji je lažje? Torej ko rabi stanovanje in je peč ugasnjena, pač samo skozi zalogovnik?
Teče tam, kjer ji je lažje, ja. In če imaš odprti dve poti, bo tekla po vsaki malo, ker je to pač vedno lažje, kot samo po eni poti. Sicer takšno neželeno kroženje lahko prepreči že kak ustrezen nepovratni ventil z vzmetjo (ne pa tudi recimo nepovratna loputa), ampak če se slučajno tudi na drugi poti pojavi podoben nepovratni ventil, smo hitro spet na dveh podobnih poteh. In pa seveda, voda, ki teče, nič ne ve o tem ali peč gori ali je ugasnjena.
arris Napisal:Doma že imam 3 tripotne ventile in sicer 2 esbe in 1 rotodivert. Bi jih lahko za kaj porabil?
Ventile verjetno ja, motorne pogone pa ne ravno. Rotodivert je z 18 s za 90° tipični hiter in zato nenatančen pogon za preklopne ventile, ki bi naj bili v eni ali drugi skrajnosti, vrtenje od ene do druge naj bi bilo čim hitrejše, vmesne pozicije pa niso važne. Za mešalne ventile so potrebni natančni in zato počasni pogoni, ki potrebujejo recimo 4 min za 90° obrat, saj se večinoma nahajajo na nekih vmesnih pozicijah, kjer se zahteva velika natančnost. Onadva ESBE-jeva pogona s 60 s za 90° nekako nista ne tič ne miš, ampak meni tudi delujeta bolj preklopno kot mešalno.
arris Napisal:Torej med kroglični ventil in pumpo?
Recimo.
arris Napisal:Ne vem kaj je predtok. Cevi iz plinske cevi so zvarjene na cevi centralne kurjave in glede na to, da delam v lastni režije tega ne morem in nočem tikat. :)
Predtok je obratno od povratek. Tisti toplejši del sistema ogrevanja. Torej približno tisto, kar pride iz peči, je na vrhu zalogovnika in gre v radiatorje. Povratek se vrača iz radiatorjev, je na dnu zalogovnika in se vrača v peč. Izraz je tudi meni čuden, da ne rečem kar smešen.
Kako pa imaš rešeno regulacijo? Ker ta vezava je pač čudna. Še prav posebej zanimivo je reševanje situacije, ko kamin daje od sebe nekaj ogrevalne vode, dovolj visoke temperature za potrebe ogrevanja hiše, je pa količina premajhna. Kako usklajuješ tlake obtočnih črpalk ogrevalnega kroga in plinske peči, da pride do ravno pravšnjega mešanja vode iz obeh smeri?
arris Napisal:Citat:Fajn bi bilo, če bi pri predtoku imel neko pot od peči do ogrevalnega kroga mimo zalogovnika, so pa možnosti in smiselnost tega odvisne od zgradbe tvojega zalogovnika v notranjosti.
Zalogovnik je en sam velik buč vode. V notranjosti ni nič, ne spirala ne razslojevalne pregrade (upam, da sem se pravilno izrazil).
Pomembni sta dve vprašanji. Ali lahko iz stranskega zgornjega priključa sprazniš (toplotno) zalogovnik do vrha ali ti na vrhu ostane vroča "kapa", ki je skozi ta priključek ne moreš nikoli uporabiti? Če ga lahko sprazniš do vrha, potem ga zgoraj lahko priključiš samo tule. Drugo pa je ali pri toku vode v zalogovnik skozi vrhnji priključek pride do preveč mešanja vode v zalogovniku. Sicer je to odvisno tudi od pretoka vode, debeline cevi in podobno. Če ni pretiranega mešanja, potem bi ga lahko priključil samo tam na vrhu. Če pa imaš prisotna oba problema, bo verjetno moralo ostati tako, kot je.
Aleš
