Predno tole preide v splošni fajt......
Naročili smo obnovo parketa v dveh sobah, 50 kvadratov skupaj. Stanovanje v bloku, letnik 1976 (če se ne motim, lahko da je 1978).
Sam se ne spoznam na parketarstvo, v mislih smo imeli klasično brušenje in lakiranje. Izvajalec nas je takoj opozoril, da bo treba določen del parketa sanirati, sploh na prehodu iz kuhinje skozi sobo na balkon. Da bo sigurno prišlo do popuščanja lamel. Dejansko jih je po brušenju odstopilo vse skupaj cca 20, polovica na tem prehodu, ostalo random, večina ob stenah in kotih. Na prehodu je opazil popuščanje že pri brušenju, ob stenah (kjer po njegovem odstopi najbolj verjetno, zaradi vzdiga podlage (??) pa je potrkaval z neko palico in t členom na koncu. In ne rabiš potrkavati točno po tisti deščici, njen popust se opazi že pri drmanju v okolici, tudi zvok trka se spremeni v večjem radijusu kot je zgolj ena ploščica. Nekaj ploščic mu je potegnil že sesalec.
Za vsako sanirano ploščico so vzeli dodatno 2 evra, so pa: z neko iglo vzame ploščico ven, z dleti podobnim strgalom spraska dno, prilagodi dilco na debelino sosednjih (oblanje), lepi. Ko so bile vse na svojih mestih, se je vrnil na prvo in jo obrusil z ročnim brusilnikom. Tu se mi je porajal dvom, da bodo nove preveč izstopale, pa prisežem pri svoji mulariji, da grem lahko na kolena, pa ne najdem tistih, ki so zamenjane.
Mati je bila tako zadovoljna, da jim je dala dodatnih 100 evrov (to naredi vedno, ko je zadovoljna z izvedenim in to navado sem prevzel tudi sam), ki so jih morali vzeti, čeprav se je majster bunil in branil. Ko jih je čez pol leta poklicala, če bi lahko prišli popraviti/pritrditi nekaj zaključnih letvic, ki smo jih zjebali pri premikanju omar, je prišel eden od njih naslednji dan, v petih minutah spedenal zadevo in se na polno skregal, ker ni hotel vzeti niti enega evra. Niti da da v svoj žep, za kakšno pivo. So imeli potem kar nekaj dela zaradi nas........
Takšna je naša izkušnja. Ne bi rad govoril o fer odnosih, a tokom teh desetletij je šlo preko naših stanovanj in hiš kar nekaj izvajalcev precej zvrst obrti. In veliko se jih z veseljem vrača, nekaj pa je takih, ki jih ne bi poklical niti s prislonjeno bereto na čelu.
In že se je zgodilo, da sem izvajalca prijazno posvaril na določene stvari, ga ob jebivetrstvu še vedno lepo ustavil, mu dal roko, se zahvalil in ga pospremil do vrat. In dokončal sam, kljub polno plačani ceni. Se je pa razvedelo naokoli, koga ne klicati v nobenem primeru, z dokaznimi materiali, papirji, dokumentacijo, torej argumentirano. Beri mojo temo o pečarstvu......
Ko pa se delo dela korektno, delavci pri nas polno kosijo z nami, brzinsko zbasanih sendvičev pri nas ne toleriram, fizični delavec potrebuje hrano in pijačo. Če je kadilec, ustavi se, v miru pokadi, spij sok zraven. Ko je delo zaključeno tako kot je treba, sledi nagrada, vedno! Če imam denar za projakt, ki se je delal, imam na koncu tudi kak bankovec za delavca.
Pri nas so bili velikokrat izvajalci, navadni delavci, šefi pa v pisarnah, ki jih niti videl nisem. Razpizdi me, ampak res razpizdi, da mi delavce kličejo vsaki dve uri, če so že končali in zakaj še ni in kdaj bodo.....tega ne pustim!!! Vedno, ko se dogovarjamo za posel, dam jasno in glasno vedeti, da se pri nam ne bo nikomur nikamor mudilo. Če tega ne morejo sprejeti, bomo iskali drugje. In seveda, zgodilo se je, delavec je bil že ves živčen, slišil sem ga pizditi, ko so ga iz pisarne nonstop klicarili. Ko mi je počil film, sem mu vzel mobitel in modelu na drugi strani povedal, da če pokliče samo še enkrat, bo prišel lastnoročno podreti/pobrati vse, kar je bilo doslej narejeno in jim ne nakažem niti centa, da ta trenutek je delavec moj, dela pri meni, jim služi keš in zahtevam, da dela umirjeno, ne da čakam, kdaj se bo zaradi naglice posekal/zažagal/vstavi poljubno. Vedno zaleže.
In kolikokrat sem na koncu dobil močan stisk roke in besede, ko bi bilo več takšnih. Se hvalim? Vzemite kakor hočete, sam sem ponosen na takšno filozofijo, priden delavec je pri meni kralj. In ne bo stradal dela. Pa tudi plačan bo pošteno.