PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Talno gretje - vinil, laminat in toplotna prevodnost

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#76
če prav razumem zdravo pamet:

tale uparjalnik bi mi še pred vstopom v rekuperator odvedel nekaj kondenza (za kar bi TČ poskrbela) istočasno seveda zrak tudi nekaj shladi. da vržem neke cifre notri za lažje razumevanje... zunaj je 32 stopinj, zrak gre v hišo in skozi tale uparjalnik, ki ga razvlaži in nekoliko shladi, saj TČ hladi. Recimo da se ohladi na temperaturo X in pri tem steče ven skozi sifon x količine kondenza. Potem gre ta rahlo ohlajen zrak v rekuperator, kjer se spet izmenja nekaj temperature in še nekaj vlage, torej gre v dovodne cevi zrak s temperaturo Y in odteče Y kondenza iz rekuperatorja.

S tem delom niti ne bi želela hladiti kaj preveč, predlaganih 20 stopinj v dovodnih ceveh v prostore bi bilo super, tu se ne bojim kondenza naprej od rekuperatorja.

Zdaj pa nagradno vprašanje, mi zna kdo predvideti kake morajo biti:
- temperatura X
- količina kondenza x
- količina kondenza y
pri tem pa je notri v hiši 25/55% in temperatura Y recimo 20 stopinj.

moj cilj je da y+x<10L pri temperaturi Y=20. vtaknem notri tudi zalogovnik, zato ker bi hladila še vedno s talnim in bi mi potem od tu šla lepo voda v talno 19-20 stopinj - odvisno od potreb. tako kot sedaj. Se pravi - z rekuepracijo ne želim hladiti, zgolj odvesti čimveč kondenza, da bo Y=20.

mi zna kdo v teoriji ozračunati, če bi to delovalo ali gre za blažev žegen. Kdo ima kaj podobnega, da bi delil izkušnje. letos se tega ne bomo šli, drugo leto pa ni izključeno. Smeje se mi, če bi tole zares delovalo. da ne bo potem x = 1L pa y= 1L pa to je to, ker pod 20 pa rekuperator ne sme iti (se gremo rezervo)...

pa še en podatek, če pomaga. notri smo 4je, tuširamo in banjamo se dolgo, res pa malo manj kuhamo in nič pečemo. laufata 2 razvlažilca, vsak s 160W/h in to 24/7 (torej skupaj porabita 7,7kwh) s katerimi grejeta bajto. hlajenje mi pa vzame 10-12kwh/dan.
#77
Jaz menim, da ti rekuperator ne bo odvajal nič več kondenza, ker bo uparjalnik toliko znižal rosišče vstopnega zraka, da na tistih 23-24° izpuha ne bo nič kondenziralo. Poleg tega imaš ti entalpijsko kocko? Potem ti bo kvečjemu spet nazaj delno navlažilo zrak. Ti bo pa tudi delno ogrel ohlajen zrak, kar si ti očitno želiš.
#78
se pravi po tvoje bo steklo ven kar misli že na prvem odvodu kondenza. Če je pretok zraka 300m3/h, zunanji zrak 32/50%, TČ pa mi hladi recimo s 7 stopinjami koliko Bo temperatura X in koliko odvod x. pretok zraka je nastavljiv od 300-500m3/h in hlajenje TČ od 7-20 stopinj. izven teh okvirom so izračuni lahko samo teoretični.

če od tu ven pride zrak hladnejši od 25 stopinj, ga bo rekuperator nazaj segrel (nič hudega), vendar ga bo tudi nekaj navlažil, v koliko ne menjam tudi kocke? koliko?

Tole je čisto preveč za mene, dam za ta sistem, ni problema, samo da je eden ki dela, vendar si ne znam izračunati, če dela vsaj v teoriji. To me pa mori zdele, da ne morem povedati... tudi nobenega ne poznam, ki bi imel kaj takega, da bo malo povedal o izkušnjah.
#79
Tule pa ne vem, če bi znal izračunat. Lahko ti pa povem, da moja prenosna klima v stanovanju (ki ima ravno tako okoli 300m3/h pretoka) ven piha zrak pri cca. 12°C/90%, če je vstop cca. 25°/55% --> dela očitno 9 deci vode/uro..
Cifre so zelo na približno.
#80
Toplotni izmenjevalnik voda zrak ali celo uparjalnik pred rekuperatorjem bo izločal vlago, če boš zrak hladila pod (zunanje) rosišče. Če ga pelješ tako ohlajenega preko bypassa v neizoliran razvod zraka, lahko še kaj kondenzira na neizoliranih ceveh, če bo temperatura zadosti pod notranjim rosiščem, kar pa ni zdravo za bajto. Če imaš izolirane cevi ni problema, jest sicer tega po hišah še nisem videl. Sicer ga morda pelješ v rekuperator in tam pogreješ z izhodnim zrakom nad notranje rosišče. Vlaga se ti bo tu izločala prej iz izstopnega zraka, za kar pa ti je najverjetneje vseeno. Kakšna energijska potrata je to, ko potem hladiš z nekje 80% (ali še več) izkoristkom izhodni zrak, namesto vstopnega, pa raje ne omenjam. Entalpijska kocka ti ga pa še vlaži nazaj, tako da je še manj smisla pri vsem skupaj. Just my 2 cents, saj sem sicer bolj aberveznik (= navaden uporabnik) v ogrevalni in hladilnik tehniki.
#81
Seveda bi ga peljala v rekuperator... Sistem me zanima zgolj iz naslova odvajanja vlage. K zgornjemu izračunu moram pa dodati še navadno kocko, ker zdaj imam samo entalpijsko oziroma to bi praksa pokazala, a je treba ali ne....
#82
No tole moram komentirati...

kakorkoli obrneš entalpijska kocka pozimi prinese veliko več, kot poleti odvzame. pozimi bi bilo v pasivnih hišah, ki so tudi zadihtane temu primerno za crkniti. da imam svež zrak, mi dela na 300m3/h+ in da ne bi vračal vlage bi imela pa pozimi problem, kako zrak navlažiti. sem že živela v 20% (kak dan tudi manj) RV v stanovanju, cunja na radiatorju se je posušila v 10minutah,... to so pa cifre s katerimi se borijo pozimi tisti brez kocke.

če bi uparjalnik v zgornjem primeru odvedel dovolj vlage potem tudi entalpijska kocka ne bi mogla navlažiti kaj dosti nazaj, kot tudi zdaj ne. če se izkaže za potrebno, kupiš kot se reklamira kot optimalno - navadno in menjaš med letnimi časi. raje to, kot da pozimi nimam entalpijske. Bypass je spett sporen, ker bi potem lahko zrak bil premrzel za neizolirane rekuperacijske cevi. če pa se v praksi izkaže, da ne, pa tudi kamot bypass odprem, zakaj pa ne...
#83
Uparjalnik bo potrebno napajati z ločenim hladilnim agregatom, kateri bo zagotavljal temperaturo uparjanja okoli - 2°C, če želiš da bo razvlaževanje dovolj učinkovito.
S TČ bi bilo učinkovito, če bi imela 3 x večji pretok zraka Idea
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#84
No, pa smo tu... 7 stopinj pri 500m3/h ni dovolj? Potem to nau šlo, jaz sem se pa že čisto navdušila...
#85
ja kakšen rekuperator pa imaš, da ima 500m3 pretoka? Močno dvomim, da gre v tvojem primeru preko 200m3
ps. na papirju še morda, v realnosti je pa vse precej drugače :wink:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#86
Helios kwl ec 500
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.agregat.si/prezracevalni-sistemi/centralni-rekuperatorji/stenska-izvedba/kwl-ec-500w">http://www.agregat.si/prezracevalni-sis ... wl-ec-500w</a><!-- m -->
#87
prav nič mi ne pokaže pretoka. Naštimam voltazo za 4 stopnje (4 cifre od 0-10). Glej prvo sliko za predstavo.
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?t/x0/3nADgDEX/vunichr("46")png][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/t/x0/3nADgDEX/vunichr("46")jpg[/img][/url]

pokaže mi pa tudi število vrtljajev ventilatorja. največkrat imam na 2 in 3 stopnji:
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?3o/Vu/25ljKkFd/rpm-stopnja-2unichr("46")png][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/3o/Vu/25ljKkFd/rpm-stopnja-2unichr("46")jpg[/img][/url]
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?2b/EJ/V0oK1AQ/rpm-stopnja-3unichr("46")png][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/2b/EJ/V0oK1AQ/rpm-stopnja-3unichr("46")jpg[/img][/url]

maximalna jakost je na spodnji sliki:
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?27/uv/3lnSD6kk/rpm-stopnja-4unichr("46")png][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/27/uv/3lnSD6kk/rpm-stopnja-4unichr("46")jpg[/img][/url]


graf, ki nekako predstavljajo neko odvisnost od pretoka in voltaže je tu:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.agregat.si/datoteke/vfsmh27u.pdf">http://www.agregat.si/datoteke/vfsmh27u.pdf</a><!-- m -->
jaz ko govorim o pretokih pogledam ta graf pa malo na dol zaokrožim. torej ko imam izbrano 2 stopnjo (voltaža 6) rečem da imam pretoka 300m3/h, ko imam na stopnji 3 (voltaža 7,5) pa rečem da malo čez 400m3/h.

če ima kdo drugo razlago, naj prosim pove, zato sem prilimala slikice, če si narobe razlagam. na 4. stopnji nimam nikdar (max), ker takrat že slišim rekuperacijo, imam namreč samo 15 cevi v vsako smer, kar je OK za 450m3/h v teoriji, potem so pa pretoki že preveliki. in dejansko se to izkaže tudi pri meni, takrat ga slišim. Jasno mi je da pretoki ne morejo biti nazivni, saj se smatra da ni nobenega upora v razvodnih sistemih - no to kontrolirati je pa najbrž malo težje. Mogoče zato Helios ne daje podatkov v m3/h v menijih.
#88
Glej, da se skoraj vse kar si zamisliš, tudi brez gradbenih posegov in tudi brez kondenzacijske enote zunaj. Tudi na obstoječ sistem, čeprav ekonomika takšnega obratovanja ni upravičljiva
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#89
Ko po parih letih ugotoviš kaj imaš vse v rekuperatorju in kanalih te mine, da bi še komu priporočil centralno prezračevanje.
Čeprav imajo lokalne naprave nekaj slabši izkoritek se z leti pokaže da je odločitev še kako pravilna Idea
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#90
zdravapamet Napisal:
JaBK Napisal:prav nič mi ne pokaže pretoka
Tebi tvoj prikaže le št. vrtljajev ventilatorja in pa osnovno stanje. To ni podatek o realnem pretoku zraka.

Viessmann VITOVENT 300 samodejno izenačuje pretoke na vstopu in izpihu zraka.
Meri in izpisuje vse temperature v stc in pretoke v m3/h.
Trenutni pretok (m3/h) lahko brez problema odčitaš. Tako pri zagonu točno veš kaj nastavljaš.
Samodejno zazna zapacane filtre in te o tem obvesti na upravljalni enoti.
Zna glede na izbrano časovno shemo samodejno prilagajati želene pretoke.
Omogoča tipalo podtlaka, ki nudi dodatno varnost v primeru uporabe odprtih kurilnih naprav v dnevnih prostorih. Ta v primeru podtlaka izklopi rekuperator in tako prepreči telesne poškodbe ali smrt zaradi dima.
Krmiljenje tripotnega mešalnega ventila za (REHAU AVADUKT) zemeljski kolektor pa ima rešen le programsko. Releji na plošči, ki bi morali premikati ta ventil kot vem še niso popravljeni. Upam, da bodo (so že) edini feler popravili. Sicer pa. Koliko teh kolektorjev se v resnici vgradi ? Izredno, izredno malo.

To je dražja, a kot vidim izredno pametna naprava v primerjavi z konkurenco.

ali vitovent meri pretoke ali ga morebiti "oceni" iz takih podatkov ki jih lahko meril. npr vrtljajev ventilatorja ipd. Tako za lažje razumevanje. vse ostalo je mogoče tudi pri Heliosu, saj vidiš da je meni na levi kar dolg. mi pa ta lastnost pove lahko nekaj uporabnega: kakšen procent nazivnega pretoka doseže tale vitovent na polovici ali 2/3 zmogljivosti, kot pri meni dela večino časa. Kdaj se pri ceveh začne slišati piš? ko gre pretok čez 30m3/h/cev - prej - kasneje? ker potem pri meni sigurno doseže preko 450m3/h, kot rečeno na najvišji jakosti zadeva šumi.
1 ... 3 4 5 6 7 Pojdi na stran 
Iskanje po temi