[mišek2014]

Pozdravljeni!

A mi lahko kdo izračuna, za enak toplotni učinek; koliko je razlike v temperaturi grelne vode v primeru vinila napram laminata. Pa če še lahko za primer ploščic.
Se pravi, da predpostavite neke klasišne izgube, skozi stene, okna, streho; v prostoru želiš imeti okrog 21 do 22 stopinj.
Koliko je treba imeti temperaturo ogrevalne vode, če imaš ploščice (mislim, da najnižja od vseh oblog), vinil in koliko če je potleh 8mm laminat.

Kmalu bomo delali estrih v mansardi, in sedej se mučimo in študiramo kaj bi dali po tleh, ker če je vinil, je treba to pri estrihu upoštevat in so prehodi.
V kopalnici, shrambi bodo sigurno ploščice. V spalnici in dveh sobah laminat, za dnevno, kuhinjo, hodnik smo pa še malo v "luftu". Se pa ta del vse skupaj drži, vmes ni vrat. Iz hodnika prideš v skupni prostor, kuhinja - dnevna.
Danes sva bila s punco v Kemuplastu, malo gledala, laminate in vinil.
Vinil sicer povsod hvalijo, samo je pa zadeva kar precej draga, 33 eur/m2 s polaganjem. Laminat je dobi za okrog 10eur + podložna pena 5eur =15 eur/m2, polagali bi sami. Ploščice pa še ne vem, za koliko bi se že dalo dobiti, da bi bile všečne za oko in denarnico. Polaganje pa Nivedur E pride cca 10 eur/m2.
Cenovno je vinil najdražji, laminat najcenejši. Zaradi cene se bol nagibam, laminat v dnevni prostor, potem pa prehod na poščice za kuhinjski del in hodnik.
Zanima me koliko je rezlike med posameznimi tipi oblog glede prestopnosti in posledično potrebne temp. Glede na to, da kurimo na drva, se mi zdi da niti nima nekega hudega pomena, če moraš zaradi laminata povečat za kako stopinjo. Rad bi pa vedel, koliko konkretno je to?

[laso]

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/viewtopicunichr("46")php?f=35&t=36253[/url]

[mišek2014]

Ja sem videl to temo. Saj vem, da za talno je najprimernejša keramika, potem vinil in nazadnje laminat. Ampak mene zanima, koliko je dejanska razlika. Ali v primeru ploščič greješ s 28, vinil 30, laminat pa 32°C? Za isto moč gretja, koliko je razlike v temperaturi vode. Iščem kakšne podatke o prevodnosti toplote pa ne najdem.

[Žerjavar]

za enak toplotni učinek; koliko je razlike v temperaturi grelne vode v primeru vinila napram laminata. Pa če še lahko za primer ploščic.

Ni problem izračunati. Bistveni podatek je potrebna moč gretja (W/m2 tal). Manjši vpliv ima še debelina estriha in razmak grelnih cevi.

Za navedene talne obloge je zelo majhna razlika. Nekaj večja razlika je za parket ali tkaninske obloge (itison, ...).

Kaj je glavni razlog za tvojo radovednost? Vremensko vodeni mešalni ventil bo opravil svoje delo, ne glede na talno oblogo.

[mišek2014]

Razlog? Zato, ker prodajalci vinila hočejo, povdarjajo veliko prednost pred laminatom, pri talnem gretju.
A lahko potem izračunaš, koliko je potem potrebna temperaturu v ceveh, če enkrat vzameš za oblogo, ploščice, potem vinil in nazadnje laminat. Za izhodišče vzameš vse isto, menjaš samo oblogo. Seveda v primeru laminata, upoštevaj tudi podložno peno. V kemuplastu mi je kazal neko belo peno, bolj gumjast občutek na dotik, na eni strani je pa folija. Baje je to nalašč za talno in za zvočno izolacijo, da ne ropota ko hodiš. Je pa 5 eur/m2, ne vem koliko kaj tisto ovira prenos toplote. V trgovini itak nimajo nobenih podatkov.

[JaBK]

zdaj glupo vprašanje - ampak kam če pa iti toplota? če imaš tudi tla proti temelju izolirana, med štuki pa sploh.

Jaz imam vse troje in na ploščicah je najbolj neprijetno bos stat. tudi pozimi...

[Žerjavar]

"Bistveni podatek je potrebna moč gretja (W/m2 tal)."

[mišek2014]

Če je materijal bolj izolativen, grelna voda ne more oddat toliko energije kot če je materijal super prevoden. Potem se voda vrne bolj topla nazaj, ker se ne more ohladit. Če pri ploščicah po tleh greješ z recimo 30°C , bi moralo biti v pimeru klasičnega parketa (ni pirimeren za talno), ki je debel več kot 2cm ta temperatura kar nekaj višja. Koliko višja pa ne vem, to bo @Žerjavar zračunal.

[mišek2014]

"Bistveni podatek je potrebna moč gretja (W/m2 tal)."

Ne vem ti zdaj rečt koliko moči. Zmisli si nekaj, predpostavljaj pa, da mora potem oddat enako moč ne glede na to, katera talna obloga je.

[WhiteWolf]

Mi lahko kdo izračuna teoretično razliko (čez palec) za stroške ogrevanja med eno in drugo oblogo pri gretju s toplotno črpalko ZV in povsod talno gretje (predvidena temperatura 22 stopinj)?
Neto uporabne površine pritličja (cca 85m2) in mansarde (85m2).
Višina svetlih stropov v pritličju 260cm, v mansardi 250, kolenčni zid pa 140cm.

OBLOGE
- keramika
- parket primeren za talno gretje (najbolj se nagibam za parket, je pa minus občutljivost, vse ostalo vidim prednost)
- vinil brez plute lepljen
- vinil z pluto na klik

Nekaj je toplotnih mostov poleg tega da ni izolacije pod ploščo:
- (balkon, ki je podaljšek AB plošče, bo pa oblečen komplet z 10cm XPS-a.)
- (ŽALUZIJE - ker ni zoba v prekladah, bo na prekladah 5cm bakelita pred škatlami).

IZOLACIJSKA BILANCA:
- zidano z modul 29cm
- Temeljna plošča (25cm) brez XPSa spodaj, pride pa še izolacija po obodu temeljne plošče (predvidevam 10cm XPS-a).
- estih 25cm (od tega 15cm izolacije neoporja 100), cevi bodo položene z 12cm razmakom.
- Fasada 20cm,
- okna 3 slojna 0.5 (Skupaj 15 elementov => 36,1 m2, Skupaj 20 kos stekel => 25,9 m),
- streha 30cm izolacije 0.35,
- prezračevanja ni in ga ne bo.
- v mansardi je 15cm plošča in 16cm skupnega estriha (od tega cca. 7cm izolacije), kolenčni zid cca. 140, ravnina cca 250cm.

[Homer]

Čez palec, praktično ni nobene razlike v stroških ogrevanja med različnimi vrstami obloge!
Te namreč ne vplivajo na toplotne izgube navzven.
Razlika je zgolj v odzivnosti, saj bo ta z izolativno oblogo še slabša

[Žerjavar]

"Bistveni podatek je potrebna moč gretja (W/m2 tal)."
Ne vem ti zdaj rečt koliko moči. Zmisli si nekaj, predpostavljaj pa, da mora potem oddat enako moč ne glede na to, katera talna obloga je.

Taki, z moje strani izmišljeni podatki pa res ne morejo tebi služiti, razen da ti s ciframi povedo, da je razlika.
Nalašč ne bom povedal, kaj sem si izmislil, rezultat pa pove, da mora biti povprečna ((dvig + povratek) /2) temperatura vode višja od temperature zraka za: pri vinilu 4,9; pri keramiki 5,0 in pri laminatu z dušilno peno 5,6 stopinj.

[remi]

Iščem kakšne podatke o prevodnosti toplote pa ne najdem.

Joj, kako nič ne najdeš:
<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.google.si/?gws_rd=cr&ei=HZPEUoOaEMrLtAazy4CACQ#q=vinil+toplotna+upornost">https://www.google.si/?gws_rd=cr&ei=HZP ... a+upornost</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT366.htm">http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki ... /PT366.htm</a><!-- m -->

Izačunano z <!-- m --><a class="postlink" href="http://www2.lecad.si/documents/seminarji/talno-ogrevanje/EN1264.html">http://www2.lecad.si/documents/seminarj ... N1264.html</a><!-- m -->
za primer:
Velikost prostora: 30 m2,
Temperatura v prostoru: 21°
Toplotne izgube: 1000W
Talno gretje: alumplast 17x2 na 10 cm razdalje, nad njim 4,5 cm estiha

Ker program nima velikega nabora različnih vrednosti za toplotno upornost, je izračunano za vrednosti, ki so najbliže. Za občutek o kakšnih temperaturnih razlikah je govora, bo dovolj.

Ploščice: toplotna prevodnost. 0.010-0.015 m2K/W, izračunano za 0.00m2K/W -> temperaturni režim 28°/24°
Parket/PVC: toplotna prevodnost 0.038-0.048 m2K/WK, izračunano za 0.05m2K/W -> temperaturni režim 31°/26°
Parket: toplotna prevodnost 0.07-0.14 m2K/W, , izračunano za 0.10m2K/W -> temperaturni režim 32°/27°

Talno gretje in moč ogrevalne naprave morata biti dimenzionirana za toplotne izgube konkretnega objekta pri projektni temperaturi (npr. -14°C). Ker so te temperature le malo dni v letu, večino časa ogrevanje deluje z nižjimi temperaturami.
Vsak od zgornjih parametrov vpliva na izračun, zato si mora vsak za svoj primer izračunati sam. Če recimo spremenim podatek, da je talno položeno na 15 cm, je potreben temp. režim za ploščice 30°/25°.

[remi]

Čez palec, praktično ni nobene razlike v stroških ogrevanja med različnimi vrstami obloge!

TČ mora temperaturo vira (zraka/zemlje/vode) dvigniti na temperaturo dvižnega voda.
Večja je ta razlika, manjši je COP. Pri talnih oblogah z višjo upornostjo, je razlika višja in TČ mora vložiti več električne energije. Zato je pomembno, da imaš talno gretje domenzionirano na izgube prostora, saj z več cevi v prostoru lahko dosežeš nižjo T dvižnega voda tudi v prostorih s “problematičnimi” talnimi oblogami.

[remi]

@WhiteWolf, podaj podatke, ki jih najdeš v izkazu toplotnih karakteristik stavbe:

Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe HT’ (W/m2K)
Celotna zunanja površina stavbe A (m2)
Ogrevana prostornina stavbe Ve (m3)
Neto uporabna površina stavbe Au (m2)
Število oseb