[mz1]

Ker opažam, da je na tem forumu kar nekaj zelo podkovanih članov imam nekaj vprašanj na to temo.

Doma gradim prizidek v katerega nameravam namestiti hranilnik toplote, ki bo priklopljen na obstoječi sistem ogrevanja na drva (imamo tudi peč na kurilno).
Odločam se med 1500 in 2200 litri (dobrih 220 kvadratov stanovanjske površine srednje izolirane bajte).

1. Ali velja v primeru hranilnikov, da je več bolje?

V začetku bo hranilnik vezan zgolj na peč na drva. Namenjen bo predvsem temu, da ne bo potrebno stalno kurjenje (naš penzionist ga ma vrh glave) ter temu, da bomo lahko dosegli bolše izgorevanje.

Nameravam pa tudi potegnit predinstalacijo za sončne kolektorje (pobožna želja za prihodnost).

2.Zato me zanima ali naj nabavim sistem z registrom, ali je dovolj, da ima hranilnik prirobnico v katero bom lahko kasneje (če bom sploh kdaj potreboval) priklopil izmenjevalec za sončne kolektorje - bistveno ceneje?

Na netu sem zaledil ponudbi podjetji Lentherm in Stroj. Prvi ponujajo nekaj takega kot imam sam v mislih, drugi pa varjanto kjer je hranilnik ob enem boiler. Pri stroju mi je všeč, da ponujajo zadevo iz nerjavečega jekla.
3. Kakšno izvedbo mi priporočate?

4. Kako velika espanziska posoda je predvidena za caca 2000 l hranilnik? Ali je lahko kjerkoli v sistemu (ni pomembna oddaljenost od hranilnika)?

Upam, da ste me vsaj približno razumeli

lp

[Dedalus]

Odgovoril bom samo na tista vprašanja, za katere vem, da je odgovor pravilen.

Torej...

Velikost hranilnika toplote je odvisna od moči peči in (bom rekel) njenega izkoristka. Res je, da je več boljše a pretiravati ni dobro. Če imaš uplinjevalno peč na drva (Viessman, Fröling, KWB, ipd...) potem moraš imeti hranilnik velikosti najmanj 50 litrov vode na kilowatt peči! Takšen je tudi pogoj za kako subvencijo. Nekateri proizvajalci peči priporočajo celo 100 litrov na kW. Če pa imaš eno navadno staro peč na drva ala Feroterm, ki ima izkoristek peči le kakih 50% (proti 90% izkoristku zgoraj omenjenih peči), potem pa rabiš seveda bistveno manjši hranilnik.

Nekako tako bi rekel, pri peči moči 30 kW in izkoristku 90% rabiš od 2500 do 3000 litrov vode (to je optimum!). Pri starejših pečeh, pa je po moji presoji že 1500 litrov vrh glave.

Druga taka stvar, v primeru, da imate navadno peč na drva je še ta, da imajo bolj manjši nalagalni prostor. Z hranilnikom pri taki peči ne pridobiš nič razen na izkoristku peči. Še vedno je potrebno vsakih nekaj ur nalagat na ogenj. Pri novejših pečeh je čas ponovnega nalaganja od 6 do 12 ur (odvisno od potrebe energije).

Kar se tiče ekspanzijske posode. Jaz sem enkrat bral članke in se po pravem daje od 4% do 6% volumna vode v sistemu. Ta procent je tudi odvisen od režima ogrevanja. Vi imate nedvomno visokotemperaturni režim, zato rabite večjo ekspanzijo. Kot sem rekel, 6% bi bilo dovolj, vsak majster pa mi je rekel, da vgrajujejo 10% volumna vode v celotnem sistemu. Torej, če imaš v centralnem sistemu (peč, hranilnik, radiatorji) skupaj 3000 litrov vode, rabiš 300 litrsko ekspanzijsko posodo. Sama pozicija ekspanzijske posode nekako ni pogojena. Nekako pa bi jo bilo smiselno imeti v istem prostoru kot vse ostale "rezervoarje".

Ostala vprašanja pa ti bo moral odgovoriti kdo drug.

[mz1]

Hvala za odgovor.
Nekaj pa mi ni povsem jasno ko praviš, da ne bomo veliko pridobili zaradi majhnega kurišča.
Razumem, da drva prej izgorijo, če jih je manj.
Samo v primeru, da segrejem celoten hranilnik vode se bo sistem precej časa ohlajal in če sem prej npr kuril do 21h bom sedaj do 18h ali se motim.

[Dedalus]

Ne bi rekel, da je čisto tako. Misim, da boš kuril dlje le bolj po redko. Če je sedaj tako, da kuriš postopoma malo po malo, bo sedaj tako, da boš žgal maksimalno vse dokler se ne segreje hiša in hranilnik. Nato, ko peč ugasne se toplota črpa iz hranilnika.

Pri nas je sedaj (ko še nimamo takega sistema) tako, da moram pozimi (ko je res mrzlo) kurit zjutraj in zvečer po eno peč. Če bi zjutraj naložil dvakrat polno bi v hiši imel 28°C. Če bi pa imel hranilnik, bi pa kuril samo zvečer in to dve polni peči. Tista ena peč bi se "shranila" v toplo vodo hranilnika.

Torej profitiraš kurjenje naenkrat in nič več mrzlih radiatorjev zjutraj.

[mz1]

Pri nas smo ponavadli zakurili samo popoldne.
Problem je ko zunaj ni preveč mrzlo in se hiša dokaj hitro segreje. Če prehitro nehaš kurit imaš zvečer že mrzlo. Ni pa ga junaka, ki bi bil pripravljen v istem dnevu dvakrat zakurit (razen v izjemnih primerih).

A mogoče kdo ve kje si bi lahko kaj več prebral o regulaciji hranilnikov. A se to izdela v lastni režiji ali se kupi sistem?

Predvidevam, da ponavadi ti sistemi delujeo tako, da s pečjo gtreješ hranilnik ter nato s sobnimi tipali (termostati) reguliraš pumpe za razpošiljanje tople vode po hiši.
Če je temu tako mi to ne odgovarja. Želev bi sistem, ki takoj po pričetku kurjenja ogreje radiatorje na določeno vrednost (recimo 75 stopinj C) ter šele nato prične shranjevati v hranilnik. Ko pa se peč ohladi črpa (ob pogoju da je v hiši mrzlo) iz hranilnika dokler se sistem ne ohladi recimo na 30 stopinj. Mogoče je moje vprašanje malo mimo,ker zadeve oziroma delovanja ne poznam.


lp

[antonm]

Alo!
Lani sem sam posodobil na podoben način.

Obstoječi sistem z radiatorji in grelnikom sanitarne vode, sem madgradil s hranilnikom toplote in solarnimi kolektorji in kompletno regulacijo za krmiljenje peči, kolektorjev, temperature dvižnega voda za ogrevanje in temperature v bojlerju. Moram reči, da je sedaj precej bolje ogreva in temperatura v stanovanju je veliko bolj enakomerna.

Za priklop sončnih kolektorjev potrebuješ v hranilniku vgrajeno spiralo, tako da se tekočini med seboj ne mešata. V hranilniku je namreč navadna voda, v kolektorjih pa mora biti sredstvo proti zamrzovanju.
Sigurno pa moraš povečati velikost ekspanzijske posode, ki mora biti nekako 10% celotnega volumna ogrevalne vode. Velikost hranilnika pa naj bo čim večja. Če je hranilnik večji, manjkrat je treba kuriti, minimalno pa je 50 l/kW peči.
Zraven priporočam regulacijo temperature dvižnega voda, ker ko se hranilnih toplote ohlaja, regulator postopno odpira mešalni ventil, tako da v radiatorje prihaja vedno primerna temperatura grelne vode.

Sedaj deluje nekako tako:
Pozimi kurim vsak dan popoldne oz. zvečer. Kurjenje, 2 - 3 x nakladanje.
temperaturo povratka v kotel imam nastavljeno na 65-68°C, regulator vleka pa je nastavljen na 80-85°C. Ko drva pogorijo pa ponavadi snamem loputo z regulatorja vleka.
Kolektorji pač grejejo kolikor pač zmorejo. se pa poznjajo sončni dnevi.

Kotel je ITPP 32kW, Regulacija SELTRON D20 in ND3, zalogovnik 850 l (vem premajhen, ampak to je bil največji, ki sem ga lahko spravil v prostor, ne da bi razbijal vrat. V prihodnosti bo postavljen še eden).

[antonm]

UPS. Šele sedaj sem videl da je ta tema stara 2 leti

[som16]

antonm,
nič zato če je stara!!!!! hock: :o :lol:

Se bom pridružil.
Imam podobno peč kot ti. ITPP Ribnica;Zalogovnik 3000l; predpriprava za kolektorje;(se bodo zmontirali). Kvaliteta drvi?
Kateri tip kolektorjev pa imaš? Koliko komadov? Sam predvidevam kurjavo na 90 C.
Od kje pa si??

[afna]

Zdravo

Ni ravno nujno, da ima hranilnih vgrajen register. Zadevo se da resit z zunanjim prenosnikom toplote in dvema crpalkama. Ne drzi pa cist da ce je hranilnik vecji bols je. Treba je najt optimalno velikost za dolocen kotel. Ker ce je prevelik ga eno nalaganje sploh ne segreje in niste naredili nic.

lp

[antonm]

Pozdravljeni!

Moje mnenje je večji kot je boljše je. Sicer ima to svoje negativne posledice (beri temelj in velika ekspanzijsa posoda). Za samo delovanje pa je pomembno samo to, da je zmogljivost peči večja kot je poraba toplote. Ker samo v tem primeru se odvečna toplota shranjuje v hranilniku toplote. Če je instalacija pravilno izvedena, se voda v zalogovniku razsloji in ko kuriš, z otipom lahko natančno določiš do kje je zalogovnik ogret (če je neizoliran). Sicer pa se strinjam s teboj afna, da je lahko hranilnik toplote tudi brez vgrajenega registra za solarne kolektorje.

Letos sem največ kuril z leskovimi ali jelovimi drvmi domače proizvodnje.

Imam pa vakuumske kolektorje. 1,8 x 2,2m 2 kos. Skupaj to pomeni 60 cevi.

Doma pa sem na Notranjskem.

[slovon]

Kolikor sem jaz studiral in izkusnje nabiral je takole:
Imam pec na drva 30kW, zalogovnik 1500L in bojler 300L (skupaj 1800L + 120L je v peci).
V pec gre 140L drv, kar gori cca 4h -> cca 120kWh.
Za 120kWh shranit v vodo pri temperaturni razliki 35C - 80C, rabis 2400L vode.

S pecjo grejem tudi sanitarno vodo, tako da poleti in v prehodnem obdobju, ko ni odtoka toplote v radiatorje nikoli ne smem naloziti cisto polne peci, ker bo morala "ustavljat", to pa pomeni slab izkoristek, pregrevanje sistema, nepopolno izgorevanje, ...

Naslednjic bi lahko vzel 2000L akumulator, da lahko "pozre" eno celo pec.

Tule je pa dober clanek na temo:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.biomasa.zgs.gov.si/files/PridobivanjeInRaba/Dimenzioniranje_hranilnika_toplote.pdf?PHPSESSID=c24b3288a7c66ff22b9ff196f447a74a">http://www.biomasa.zgs.gov.si/files/Pri ... 96f447a74a</a><!-- m -->

Imam pa se en PDF, ki ga na webu ne najdem vec in so noter izracuni z vsemi formulami, ce koga zanima -> ZS.

[ttomi73]

Kdor kuri na drva naj ne kupuje dragega sončnega sistema ker se mu ne bo povrnil naslednjih 20 let.

[Rudson1]

imam kotel 350 kw na sekance ki ima 1000 l zalogovnika v sami peči in zdaj me zanima kakšen zunanji zalogovnik naj dodam,da se peč nebi vklapljala preveč.Naj dodam rajši dva zalogovnika ali enega večjega?

[ttomi73]

Prvo vprašaj tistega, ki ti je to zadevo prodal, če mogoče kaj ve o tem. Drugače pa enega zadosti velikega. Malo posrfaj po forumu kjer se je govorilo o teoriji zalogovnikov. Mislim pa da je nekje 50l na 1KW moči peči.

[frank]

Prvo vprašaj tistega, ki ti je to zadevo prodal, če mogoče kaj ve o tem. Drugače pa enega zadosti velikega. Malo posrfaj po forumu kjer se je govorilo o teoriji zalogovnikov. Mislim pa da je nekje 50l na 1KW moči peči.

zelo je odvisno od tega, kakšna je raba porabnikov, ki so priključeni na sistem

če je porabnikov premalo, potem je potrebna količina zalogovnika manjša
če pa je raba porabnikov v špicah večja, potem je potreba po večjih zalogovnikih, da imajo le ti shranjeno energijo za špice

praviloma se kotle na sekance dimenzionira tako, da so manjši in poda večje zalogovnike

v vsakem primeru pa bi morali imeti projekt, ki bi vam definiral celoten sistem, predvsem pa njegovo krmiljenje.....

sicer bodo problemi...