3.6.2016 ob 19:18
Že nekaj let prebiram forum Podsvojostreho.net, sedaj pa sem se odločil, da se registriram in napišem prvi prispevek.
Tisti, ki se odločate o toplotnih črpalkah opažate, da se na forumu toplotne črpalke delijo na prave (on/off oz klasične) in na neprave klima TČ (inverterske, argument za neprave je zunanja enota klimatske naprave).
Potem je pa laik zmeden in misli, da je inverter zanič, da je edina TČ, ki je ok klasična on/off naprava. Vsak zagovornik vleče na svojo stran in pljuva čez eno ali drugo.
Svet TČ pa ni tako črno bel, da bi lahko trdili, katere TČ so boljše. Ker se sam na znanstvenem področju ukvarjam z TČ, bom s svojim skromnim prispevkom, na enostaven način malce razjasnil dogajanje na področju toplotnih črpalk.
Slovensko (evropsko) podnebje ima to specifiko, da je povprečna zimska temperatura v ogrevalni sezoni okoli 2°C. Tu pa pri ogrevanju s TČ nastaja problem zaledenitve uparljalnika in s tem se morajo izvajati tako imenovani defrosti.
Do sedaj so vse inverterske toplotne črpalke bile izpeljanke iz klimatskih naprav, katere posebnost je drugačen uparjalnik, gostejše lamele, kar pa je za naše podnebje manj ugodno. Namreč takšen uparjalnik je bolj podvržen pogostim zaledenitvam oz. se hitro zasreži.
Klasične toplotne črpalke (on/off) imajo dolgo tradicijo na evropskih tleh in imajo specifičen uparjalnik, kateri ima lamele postavljene bolj narazen.
Tak uparjalnik ima to prednost, da je lahko defrost recimo pri moči toplotne črpalke 13kw (A2/W35) tudi na do 2 uri delovanja TČ. Inverterska TČ (gostolamelni uparljalnik) takšne moči bo šla v defrost že po 20 minutah delovanja (izmerjeno na istih pogojih, obe TČ delovali istočasno pod laboratorijskimi pogoji).
Iz tega bi lahko vsak sklepal, da je torej klasična TČ edina prava TČ za naše podnebje, saj omogoča višji izkoristek kot gostolamelne TČ. A stvar se bodo tukaj v prihodnosti oziroma se že obračajo.
Dam za primer situacijo.
Vzamimo določeno TČ on/off višjega cenovnega razred renomiranega evropskega proizvajalca. Notri so kvalitetne visokoefektivne komponente. Z to razliko, da uparjalnik zamenjamo z istopovršinskim le da je gostolamelni. Se vam svita kaj se bo zgodilo?
Ta super učinkovita TČ je učinkovita samo še pri temperaturah nad 7°C (raje 12). pri temperaturah okoli ničle, pa bo več v defrostu kakor v ogrevalnem načinu (kompresor je ves čas na 100%, saj ni inverterski) in posledično pride še hitreje do zaledenitve takšnega uparjalnika.
Problem TČ on/off je drugače v tem, da ne potrebujemo ves čas najvišje moči, a taka toplotna črpalka deluje ves čas na 100% tudi takrat ko ni potrebe. Zato jo kombiniramo z zalogovnikom, kamor gredo viški toplote. To ima bolje rešeno inverterska toplotna črpalka.
Sedaj pa pojdimo k inverterski toplotni črpalki. A namesto da je zunanja enota od klimatskih naprav (hladilniških naprav), jo konstruirajmo takole:
Sodoben kvaliteteten inverterski kompresor, ekspanzijski ventil, visokoefektiven kondenzator, širikolamelni uparjalnik (poznan iz klasičnih on/off evropskih črpalk).
Vse optimalno dimenzionirano. Ne za A7/W35 ampak za negativne temperature. Res je da bo takšna TČ nekaj % dražja ampak... Pustimo finance za trenutek.
To kar sem opisal je prihodnost TČ. Klasične se poslavljalo, oziroma gredo v inverterski kompresor. Učinkovitost (COP) bo vsekakor višji.
Takšni primerki so že na tržišču (IVT AIR X in izpeljanke (Buderus, Bosch...)
Takšne inverterske toplotne črpalke bodo nadomestile klasične TČ evropskih proizvajalcev. In definitivno bodo optimalna izbira, saj bodo prilagajale moč. Prednost pred zdajšnimi inverterskimi TČ iz Azije, pa bo v uparjalniku. Pri nas bodo delovale bistveno bolje.
Zanimivo, da ti azijski proizvajalci, ne naredijo takšen uparjalnik, primeren za evropske zime. In da niso že prej evropski proizvajalci obdržali vse kar so imeli super rešeno in zamenjali klasične kompresorje. Sedaj v prihodnosti bodo in eni in drugi primorani v to, če bodo hoteli biti konkurenčni.
P.S. Sam imam doma klasično TČ zrak voda evropskega proizvajalca. Še nikoli nisem videl zasreženega uparjalnika. V najslabšem primeru se na površini naredi tanka plast ledu, a zrak še vedno potuje skozi rebra neovirano.
Je pa pri meni moč TČ tudi drugače dimenzionirana kot vam jih ponujajo trgovci oz. monterji. In imam velik zalogovnik. In približek polzeči kondenzaciji. In...
SCop letošnje sezone je bil 4.01 (1. dec -31.maj) (nisem na primorskem
) Če bi imela pa inverterski kompresor pa bi bil SCOP .... Prepuščam vaši domišliji...
LP!
Tisti, ki se odločate o toplotnih črpalkah opažate, da se na forumu toplotne črpalke delijo na prave (on/off oz klasične) in na neprave klima TČ (inverterske, argument za neprave je zunanja enota klimatske naprave).
Potem je pa laik zmeden in misli, da je inverter zanič, da je edina TČ, ki je ok klasična on/off naprava. Vsak zagovornik vleče na svojo stran in pljuva čez eno ali drugo.
Svet TČ pa ni tako črno bel, da bi lahko trdili, katere TČ so boljše. Ker se sam na znanstvenem področju ukvarjam z TČ, bom s svojim skromnim prispevkom, na enostaven način malce razjasnil dogajanje na področju toplotnih črpalk.
Slovensko (evropsko) podnebje ima to specifiko, da je povprečna zimska temperatura v ogrevalni sezoni okoli 2°C. Tu pa pri ogrevanju s TČ nastaja problem zaledenitve uparljalnika in s tem se morajo izvajati tako imenovani defrosti.
Do sedaj so vse inverterske toplotne črpalke bile izpeljanke iz klimatskih naprav, katere posebnost je drugačen uparjalnik, gostejše lamele, kar pa je za naše podnebje manj ugodno. Namreč takšen uparjalnik je bolj podvržen pogostim zaledenitvam oz. se hitro zasreži.
Klasične toplotne črpalke (on/off) imajo dolgo tradicijo na evropskih tleh in imajo specifičen uparjalnik, kateri ima lamele postavljene bolj narazen.
Tak uparjalnik ima to prednost, da je lahko defrost recimo pri moči toplotne črpalke 13kw (A2/W35) tudi na do 2 uri delovanja TČ. Inverterska TČ (gostolamelni uparljalnik) takšne moči bo šla v defrost že po 20 minutah delovanja (izmerjeno na istih pogojih, obe TČ delovali istočasno pod laboratorijskimi pogoji).
Iz tega bi lahko vsak sklepal, da je torej klasična TČ edina prava TČ za naše podnebje, saj omogoča višji izkoristek kot gostolamelne TČ. A stvar se bodo tukaj v prihodnosti oziroma se že obračajo.
Dam za primer situacijo.
Vzamimo določeno TČ on/off višjega cenovnega razred renomiranega evropskega proizvajalca. Notri so kvalitetne visokoefektivne komponente. Z to razliko, da uparjalnik zamenjamo z istopovršinskim le da je gostolamelni. Se vam svita kaj se bo zgodilo?
Ta super učinkovita TČ je učinkovita samo še pri temperaturah nad 7°C (raje 12). pri temperaturah okoli ničle, pa bo več v defrostu kakor v ogrevalnem načinu (kompresor je ves čas na 100%, saj ni inverterski) in posledično pride še hitreje do zaledenitve takšnega uparjalnika.
Problem TČ on/off je drugače v tem, da ne potrebujemo ves čas najvišje moči, a taka toplotna črpalka deluje ves čas na 100% tudi takrat ko ni potrebe. Zato jo kombiniramo z zalogovnikom, kamor gredo viški toplote. To ima bolje rešeno inverterska toplotna črpalka.
Sedaj pa pojdimo k inverterski toplotni črpalki. A namesto da je zunanja enota od klimatskih naprav (hladilniških naprav), jo konstruirajmo takole:
Sodoben kvaliteteten inverterski kompresor, ekspanzijski ventil, visokoefektiven kondenzator, širikolamelni uparjalnik (poznan iz klasičnih on/off evropskih črpalk).
Vse optimalno dimenzionirano. Ne za A7/W35 ampak za negativne temperature. Res je da bo takšna TČ nekaj % dražja ampak... Pustimo finance za trenutek.
To kar sem opisal je prihodnost TČ. Klasične se poslavljalo, oziroma gredo v inverterski kompresor. Učinkovitost (COP) bo vsekakor višji.
Takšni primerki so že na tržišču (IVT AIR X in izpeljanke (Buderus, Bosch...)
Takšne inverterske toplotne črpalke bodo nadomestile klasične TČ evropskih proizvajalcev. In definitivno bodo optimalna izbira, saj bodo prilagajale moč. Prednost pred zdajšnimi inverterskimi TČ iz Azije, pa bo v uparjalniku. Pri nas bodo delovale bistveno bolje.
Zanimivo, da ti azijski proizvajalci, ne naredijo takšen uparjalnik, primeren za evropske zime. In da niso že prej evropski proizvajalci obdržali vse kar so imeli super rešeno in zamenjali klasične kompresorje. Sedaj v prihodnosti bodo in eni in drugi primorani v to, če bodo hoteli biti konkurenčni.
P.S. Sam imam doma klasično TČ zrak voda evropskega proizvajalca. Še nikoli nisem videl zasreženega uparjalnika. V najslabšem primeru se na površini naredi tanka plast ledu, a zrak še vedno potuje skozi rebra neovirano.
Je pa pri meni moč TČ tudi drugače dimenzionirana kot vam jih ponujajo trgovci oz. monterji. In imam velik zalogovnik. In približek polzeči kondenzaciji. In...
SCop letošnje sezone je bil 4.01 (1. dec -31.maj) (nisem na primorskem
) Če bi imela pa inverterski kompresor pa bi bil SCOP .... Prepuščam vaši domišliji...LP!
) pa sem tudi že videl popolnoma zasreženo (hkrati je bila takrat zelo glasna) , sliko sem objavil na tem forumu. Verjamem sicer, da je to prava smer razvoja, ne nazadnje je to lahko kdo razvidel že iz mojih prejšnjih prispevkov. Čeprav tisti objavljan SPF 5 pa je lahko samo v državah zalivskega toka in pri nas v Kopru ipd -pa še to ne v praksi, ampak samo na papirju.
