27.3.2016 ob 09:47
:roll: A ni škoda časa .............. za tole popolnoma brezplodno ............ nategovanje in prepucavanje? :roll:
PodSvojoStreho.net Kar naredi dom Dom in male živali Pes v živilski trgovini
27.3.2016 ob 10:00
Jože, po prebranem sem vse bolj prepričan, da je nekaj zelo narobe s teboj. Tvoj pes in partizani nimajo nobene veze. Vse bolj obračaš besede, gor vlečeš stvari, ki s tvojim psom nimajo nobene veze. Imajo pa s tabo! Ker si za vse, tako zakonske, moralne, tudi verske nauke popolnoma neobčutljiv in jih tolmačiš, kot tebi paše.
Pamet, argumenti, vzgoja, morala, spoštovanje zakonov, osnovne civilizacijske norme, so ti odpovedali....Omenil sem napotnico, drugi za mano bolj konkretno. Bi mogoče to pomagalo? Poišči si pomoč.
Podpiram pobudo, da se neodgovornim lastnikom in takim, ki živali ne obvladajo, le-te odvzamejo. Ne čudim se, da kužka ne obvladaš, ker tudi sebe ne...
Predlagam tudi da se tema zaklene. Če dosedaj ni nucalo, tudi sedaj na bo. Možakarja bo treba naučiti s silo, ni druge. Po pameti namreč ne gre.
Posvetimo se raje novim bodočim delovnim zmagam pri gradnji in obnovi hiš, posebno še svojim vrtičkom in zelenju vseh vrst in si pomirimo živce.
Bolnike vseh vrst pa prepustimo strokovnim službam (zdravstvu, policiji, redarjem, varnostnikom...) da jih spravijo v red "milo ali s silo".
Pika.
Pamet, argumenti, vzgoja, morala, spoštovanje zakonov, osnovne civilizacijske norme, so ti odpovedali....Omenil sem napotnico, drugi za mano bolj konkretno. Bi mogoče to pomagalo? Poišči si pomoč.
Podpiram pobudo, da se neodgovornim lastnikom in takim, ki živali ne obvladajo, le-te odvzamejo. Ne čudim se, da kužka ne obvladaš, ker tudi sebe ne...
Predlagam tudi da se tema zaklene. Če dosedaj ni nucalo, tudi sedaj na bo. Možakarja bo treba naučiti s silo, ni druge. Po pameti namreč ne gre.
Posvetimo se raje novim bodočim delovnim zmagam pri gradnji in obnovi hiš, posebno še svojim vrtičkom in zelenju vseh vrst in si pomirimo živce.
Bolnike vseh vrst pa prepustimo strokovnim službam (zdravstvu, policiji, redarjem, varnostnikom...) da jih spravijo v red "milo ali s silo".
Pika.
27.3.2016 ob 11:33
Hotel je mnenja...dobil jih je...
Brati , kot pisati v to temo pa mislim , da ni bil nihče prisiljen!?
Zato je moraliziranje o tem brezpredmetno, kot tudi žaljenje.
Brati , kot pisati v to temo pa mislim , da ni bil nihče prisiljen!?
Zato je moraliziranje o tem brezpredmetno, kot tudi žaljenje.
27.3.2016 ob 14:15
Jože,
čeprav se mi osebno zdi vse skupaj že brezvezno in ker si zastavil vprašanje (je pa že aleš.h v veliki meri odgovoril nanje). Zelo priporočam udeležbo na osnovnem tečaju šolanja psov, četudi je takšen mali. Ne zaradi psa, zaradi tebe, da te naučijo določenih manir. Tudi princip učenja je za začetek treba prepustiti strokovnjakom, kateri vedo kako doseči želen uspeh. Samemu ti odsvetujem kakršno koli "šolanje" psa v svoji režiji, če na tem področju nimaš nobenih izkušenj. Ga boš prej zafural kot dobil od njega kar želiš. Pa vseeno:
Psa se da naučiti praktično vsega, kar od njega želiš. Tudi sedaj, ko je starejši, le nekaj več truda je potrebno vložiti. Tudi tu velja tista, da je starega konja težko naučiti jahanja. Osnova je čisto preprosta: graja in pohvala. Ker se psi različno odzivajo na vsako stvar, moraš najboljši način graje kot tudi pohvale ugotoviti sam. Pri večini zadostuje že oster ton besede, pri drugem ignorianje psa samega, pri tretjem spet kaj dugega. Tudi pri pohvali je enako. Nekateremu psu zadostuje, da ga pohvališ in pobožaš, drugemu to da se poigraš z njim npr. kakšno tenis žogico in ga ob tem pohvališ, spet tretjemu da mu daš priboljšek (samo potem imaš na bundi vedno mastne žepe, tako da se tej metodi treba če se le da, ogniti). Knjige o šolanju seveda obstajajo, v 90 ali 95% te knjige in v njih opisani načini šolanja psov držijo, v preostalih slučajih pa je potrebno opraviti bolj individualni pristop, odvisno od težave, na katero se pri šolanju psa naleti, no to je potrebno prepustiti izkušenim kinologom. Se pa rešitve za praktično vse težave vedno najdejo. Je pa tudi res, da se s prvim psom učita oba, tako lastnik kot pes. Pri drugem psu so stvari veliko, veliko lažje, ko veš, kje si pri vzgoji prvega storil napake.
Sledilne (gps) naprave za pse seveda obstajajo, obesek mu pripneš na ovratnico ali daš ovratnico z vgrajenim gps-om (ženi ga pa vržeš v torbico ali nalimaš pod sedež kolesa ali na avto - malo heca...) da vidiš kje se ti klatijo naokrog. Rabiš samo še telefon z v vgrajenim gps sistemom.
Kinologija: redlagam, da si jo malce podrobneje prebereš, je marsikaj "pametnega" napisano, tudi o trgovinah, restavracijah in kinih.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.g">http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.g</a><!-- m --> ... _Zdovc.pdf
Kinološka literatura:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://kdptuj.webs.com/literatura.htm">http://kdptuj.webs.com/literatura.htm</a><!-- m -->
Kjer je nalepka za prepoved psom pa psa pusti pred nalepko in ga ne nosi za njo. Za tvoje dobro in v izogib konfliktom, ki iz tvojega obnašanja lahko nastanejo. Tudi v restavraciji in kinu pes nima kaj početi. Nikoli ne veš, kaj ga bo pičilo, si bo zahotel na stranišče (ni potrebe pisati, da ga pelješ pred tem ven, to vem) če se pojavijo kakršne koli težave si ne predstavljam psa na kolenih v restavraciji in kolobocij ob tem, ko bi ga moral nenadoma odpeljati ven. U redu, tebi to verjetno ne predstavlja ovir, pomisli pa na sosede pri drugih mizah, se najdejo tudi taki, ki jim tvoje početje ni niti malo všeč. In imajo prav. Oni, ne ti. Okrog tega je brez veze izgubljati besede, tvoj pristop ni pravi, pa če ti je to všeč ali ne. Čim prej boš to sprejel kot dejstvo, bolje bo. Zate in za psa.
Še danes se spomnim svojega voditelja tečajev šolanja psov (danes je eden priznanih kinoloških sodnikov na svetu) ko mi je rekel: Veš, vsak pes ima kosmata ušesa (v smislu, da nikoli ne moreš z 100% zanesljivostjo predvideti obnašanja svojega ljubljenca), zapomni si to. Jaz sem si.
čeprav se mi osebno zdi vse skupaj že brezvezno in ker si zastavil vprašanje (je pa že aleš.h v veliki meri odgovoril nanje). Zelo priporočam udeležbo na osnovnem tečaju šolanja psov, četudi je takšen mali. Ne zaradi psa, zaradi tebe, da te naučijo določenih manir. Tudi princip učenja je za začetek treba prepustiti strokovnjakom, kateri vedo kako doseči želen uspeh. Samemu ti odsvetujem kakršno koli "šolanje" psa v svoji režiji, če na tem področju nimaš nobenih izkušenj. Ga boš prej zafural kot dobil od njega kar želiš. Pa vseeno:
Psa se da naučiti praktično vsega, kar od njega želiš. Tudi sedaj, ko je starejši, le nekaj več truda je potrebno vložiti. Tudi tu velja tista, da je starega konja težko naučiti jahanja. Osnova je čisto preprosta: graja in pohvala. Ker se psi različno odzivajo na vsako stvar, moraš najboljši način graje kot tudi pohvale ugotoviti sam. Pri večini zadostuje že oster ton besede, pri drugem ignorianje psa samega, pri tretjem spet kaj dugega. Tudi pri pohvali je enako. Nekateremu psu zadostuje, da ga pohvališ in pobožaš, drugemu to da se poigraš z njim npr. kakšno tenis žogico in ga ob tem pohvališ, spet tretjemu da mu daš priboljšek (samo potem imaš na bundi vedno mastne žepe, tako da se tej metodi treba če se le da, ogniti). Knjige o šolanju seveda obstajajo, v 90 ali 95% te knjige in v njih opisani načini šolanja psov držijo, v preostalih slučajih pa je potrebno opraviti bolj individualni pristop, odvisno od težave, na katero se pri šolanju psa naleti, no to je potrebno prepustiti izkušenim kinologom. Se pa rešitve za praktično vse težave vedno najdejo. Je pa tudi res, da se s prvim psom učita oba, tako lastnik kot pes. Pri drugem psu so stvari veliko, veliko lažje, ko veš, kje si pri vzgoji prvega storil napake.
Sledilne (gps) naprave za pse seveda obstajajo, obesek mu pripneš na ovratnico ali daš ovratnico z vgrajenim gps-om (ženi ga pa vržeš v torbico ali nalimaš pod sedež kolesa ali na avto - malo heca...) da vidiš kje se ti klatijo naokrog. Rabiš samo še telefon z v vgrajenim gps sistemom.
Kinologija: redlagam, da si jo malce podrobneje prebereš, je marsikaj "pametnega" napisano, tudi o trgovinah, restavracijah in kinih.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.g">http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.g</a><!-- m --> ... _Zdovc.pdf
Kinološka literatura:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://kdptuj.webs.com/literatura.htm">http://kdptuj.webs.com/literatura.htm</a><!-- m -->
Kjer je nalepka za prepoved psom pa psa pusti pred nalepko in ga ne nosi za njo. Za tvoje dobro in v izogib konfliktom, ki iz tvojega obnašanja lahko nastanejo. Tudi v restavraciji in kinu pes nima kaj početi. Nikoli ne veš, kaj ga bo pičilo, si bo zahotel na stranišče (ni potrebe pisati, da ga pelješ pred tem ven, to vem) če se pojavijo kakršne koli težave si ne predstavljam psa na kolenih v restavraciji in kolobocij ob tem, ko bi ga moral nenadoma odpeljati ven. U redu, tebi to verjetno ne predstavlja ovir, pomisli pa na sosede pri drugih mizah, se najdejo tudi taki, ki jim tvoje početje ni niti malo všeč. In imajo prav. Oni, ne ti. Okrog tega je brez veze izgubljati besede, tvoj pristop ni pravi, pa če ti je to všeč ali ne. Čim prej boš to sprejel kot dejstvo, bolje bo. Zate in za psa.
Še danes se spomnim svojega voditelja tečajev šolanja psov (danes je eden priznanih kinoloških sodnikov na svetu) ko mi je rekel: Veš, vsak pes ima kosmata ušesa (v smislu, da nikoli ne moreš z 100% zanesljivostjo predvideti obnašanja svojega ljubljenca), zapomni si to. Jaz sem si.
