[Brezdomec]

Ali pa namesto patrone vstaviš "distančnik", ki bo ventil vseskozi držal v odprtem stanju. Hanzi bolje ve, če je ideja izvedljiva.

Če preveč podložiš patrono, da mnogo prej odpre, mogoče odpre ventil do konca, pa bi ga hotela še bolj, pa "meh v patroni raznese"... (Nimam ESBE in samo ugibam......)

[yan1234]

moram preučiti shemo ventila če gre brez patrone, ali kot je rekel hanzi - morda ne gre. kondenzacije pa ni 100%. tisti mm oblog v kotlu ja ne more absorbirati kile in kile vode ki jih pri gorenju 25 (in več) kil lesa kotel spiha ven ... enostavno ne more kondenzirati para na površinah segretih na 35°C in več, pa tudi na 25 ne. to bi bilo isto, kot če bi imel zunaj zarošene šipe ob 12ih na soparen dan poleti, samo zato ker je avto parkiran v senci od jutra ....

Para segreta na 200-300 stopinj kondenzira pri kateri temperaturi? Nimam st. priročnika pri roki.

[Hanzi]

Aleks; daj ti crpalko veži na tedensko uro in jo nastavi tako kot si kuril pred zalogovnikom. Kako uravnavas temperaturo v sobi? (sobni termostta, termostatske glave, vremenske kot vem nimas? )

[aleks]

mislim da ne razumeš, zakaj sem prej pokuril manj. pokuril sem manj, ker je kotel večino časa deloval v režimu, kjer je poraba skoraj 0 (tlenje) a vseeno greje kotlovno vodo, v višjem režimu pa je bil zadušen na cca. 10 kW, ki je minimalno možna moč mojega ladana. sedja pa kotel stalno deluje na nazivni najvišji moči, 18 kW. v tem je srž.

vremensko imam. dobil sem v dar staro vremensko (a ni slaba) brez tipal, promatic d10, ena dobra duša tule s foruma mi šenkala eno tipalo za dvižni vod, ostala sem moral dokupit. motor za ventil sem imel še od ene stare regulacije. prej je bil kotel krmiljen s sobnim termostatom (ladan ima to možnost), ki je preklapljal kotel med dvema temperaturnima režimoma (visoki je bil nastavljen na 60, nizki na 50°C), poleg v kotel vgrajenega časovnega preklopnika med obema režimoma. preklop na isto delovanje kot prej ni možen. sedaj je vremenska šef. na črpalko ogrevanja (sedaj sta dve, prej samo ena) imam sicer še vedno zaporedno vezan sobni termostat, a se to zimo še nikoli ni izklopila (nastavljen je na 22.5°C).

ladan klasik ima (čeprav na prvi pogled čudno) izvrstno krmiljenje kotlovne temperature in ogrevalne črpalke za delovanje brez hranilnika (vezava na običajni 4 potni ventil, kot smo imeli včasih). to krmiljenje je sedaj popolnoma izničeno. na kratko, kako deluje: vgrajena elektronika ima na voljo dnevno 6 intervalov "ogrevanja" in "temperiranja". "ogrevanje" in "temperiranje" sta dva režima z različnima, poljubno nastavljivima temperaturama kotlovne vode, (sedaj nastavljena enako, saj intervali ne pridejo v poštev zaradi dviga povratka, različnih urnikov kurjenja, in odklopa sobnega termostata). kotel preklopi iz režima ogrevanje v temperiranje a.) ko si tako določil na programatorju, in b.) ko odpre kontakte sobni termostat, ne glede na uro, oz. v katerem intervalu se ravno nahaja. poleg tega ima nastavljivo moč od 10 do 18 kW, in to z določitvijo maksimalnih in minimalnih vrtljajev ventilatorja (oboje od 1 do 99, vendar mora biti razlika med obema vsaj 10). nastavitve moči ne morem več spustit kot prej, ker je priklopljen hranilnik in je breme sedaj večje. če spustim moč na nivo kot je bil prej, sedaj ne ogrejem ne bajte in ne hranilnika. obeh temperatur v režimu ogrevanje in temperiranje ne morem uporabiti zaradi tega, ker ne kurim ob istih urah (bi nagajal timer) in imam prebrikan konektor sobnega termostata. prej se je kurilo vedno ob isti uri in je kotel pač gorel po 14 in več ur na dan, a pri nizki do zelo nizki moči (kadar je padel v režim temperiranje). tako delovanje sicer nekoliko svinja okolje, a je zelo blagodejno za denarnico. tako blagodejno, da v primerjavi z na hranilnik priklopljenim vsakih 6-7 let pljune za nov kotel, ako bi starega zaradi takega delovanja hotelo pobrati, (pa ga ne bo). ne upoštevajoč stroške hranilnika seveda in elektrike za dodatno pumpo in vsega sranja ki še spada zraven (gigantska ekspanzija, dvig povratka, nabava še ene pumpe, miljon ventilov in fitingov, kile in kile cevi ...).

[aleks]

moram preučiti shemo ventila če gre brez patrone, ali kot je rekel hanzi - morda ne gre. kondenzacije pa ni 100%. tisti mm oblog v kotlu ja ne more absorbirati kile in kile vode ki jih pri gorenju 25 (in več) kil lesa kotel spiha ven ... enostavno ne more kondenzirati para na površinah segretih na 35°C in več, pa tudi na 25 ne. to bi bilo isto, kot če bi imel zunaj zarošene šipe ob 12ih na soparen dan poleti, samo zato ker je avto parkiran v senci od jutra ....

Para segreta na 200-300 stopinj kondenzira pri kateri temperaturi? Nimam st. priročnika pri roki.

rosišče (wiki):
rosišče je temperatura, pri kateri se začne iz vlažnega zraka izločati voda. rosišče je odvisno od vsebnosti vodne pare v zraku in od vlažnosti zraka, (velja tudi za dim). sama temperatura ni dovoljšen podatek.

torej lahko rečem, da kondenzira šele na izhodu iz dimnika, pa še to ko je zunaj zelo hladno. sedaj pri temperaturah malo nad 0°C se prej tako močno razprši, da še kondenzacije (morda do nje sploh ne pride zaradi vlažnosti zraka, ali pa je morda celo malo stopinj nad 0 že pretoplo) par iz dimnika ni možno opaziti, pri -5 bi jih pa že opazil. a tako hladna kotlovska pločevina nikoli ni.

[franmaln]

A ti resno al se zajebavaš?

[aleks]

razloži malo, ne razumem kaj misliš.

[Žerjavar]

rosišče je temperatura, pri kateri se začne iz vlažnega zraka izločati voda. rosišče je odvisno od vsebnosti vodne pare v zraku in od vlažnosti zraka, (velja tudi za dim). sama temperatura ni dovoljšen podatek.

Vsebnost vodne pare in vlažnost zraka je isti pojem, le izražen z drugačno mero (g/m3 ali %) Pri vlažnosti je treba podati še temperaturo.

lahko rečem, da kondenzira šele na izhodu iz dimnika, pa še to ko je zunaj zelo hladno.

Lahko rečeš, vendar nimaš prav. Pri dimnih plinih lahko pride do kondenza v katerem koli delu dimne poti, kjer so stene dovolj hladne (okrog 60 C za drva) glede na trenutno vsebnost vlage v dimnih plinih.

[stepski]

aleks

kaj pa če bi na stvar pogledal z malo drugačnega kota... sedaj ko imaš zalogovnik ti peč gori na polno in s tem je tudi posledično temperatura dimnih plinov višja... kaj pa če ti toplotni izmenjevalci tega enostavno niso sposobni prenesti na peč, oziroma na vodo...

[aleks]

rosišče je temperatura, pri kateri se začne iz vlažnega zraka izločati voda. rosišče je odvisno od vsebnosti vodne pare v zraku in od vlažnosti zraka, (velja tudi za dim). sama temperatura ni dovoljšen podatek.

Vsebnost vodne pare in vlažnost zraka je isti pojem, le izražen z drugačno mero (g/m3 ali %) Pri vlažnosti je treba podati še temperaturo.

lahko rečem, da kondenzira šele na izhodu iz dimnika, pa še to ko je zunaj zelo hladno.

Lahko rečeš, vendar nimaš prav. Pri dimnih plinih lahko pride do kondenza v katerem koli delu dimne poti, kjer so stene dovolj hladne (okrog 60 C za drva) glede na trenutno vsebnost vlage v dimnih plinih.

za prvo: ni isto v navedenem primeru, ko gre za mešanje dveh (mešanic) plinov z različno stopnjo vlažnosti /dim in zrak nad dimnikom/.
to drugo pri meni gotovo ni opazno. ali so vse površine segrete nad 60°C, ali pa tvoji podatki niso točni. kaj od obojega je zdaj vzrok mogoče niti ni tako pomembno, važno je, da se mi ne cedi po stenah kotla in dimnika med delovanjem voda.

[Žerjavar]

ni isto v navedenem primeru, ko gre za mešanje dveh (mešanic) plinov z različno stopnjo vlažnosti /dim in zrak nad dimnikom/.

Primerjaj pojav kondenzacije dimnih plinov na izstopu iz dimnika ("beli" dim).
Če ti kotel gori s polno močjo in imaš višjo temperaturo DP, se pojav kondenza pojavlja šele kakih 50 do 100 cm nad izstopom iz dimnika.
Ko pa kuriš z zmanjšano močjo in nizko temperaturo DP pa je pojav kondenza že na izstopu iz dimnika, ko se DP še niso pomešali z zunanjim zrakom.
V prvem primeru so se dovolj ohladili šele z mešanjem z zunanjim zrakom.
Pri višji temperaturi DP in nižji vsebnosti vlage, pojav vidnega kondenza (beli dim) ni opazen, ker je z mešanjem z zunanjim zrakom prišlo do znižanja koncentracije vlage.

Pojav kondenza DP je odvisen le od vsebnosti vlage in temperature DP.
Vsebnost vlage pa je odvisna od vlažnosti drv in viška zraka (ostanek O2 v DP). Seveda je razlika: ko poleno naložiš in se suši ter delno izgoreva, ko že suho izgoreva, ko izgoreva le še oglje.

[aleks]

aleks

kaj pa če bi na stvar pogledal z malo drugačnega kota... sedaj ko imaš zalogovnik ti peč gori na polno in s tem je tudi posledično temperatura dimnih plinov višja... kaj pa če ti toplotni izmenjevalci tega enostavno niso sposobni prenesti na peč, oziroma na vodo...

nekaj mora biti tudi na tem. kotlovna voda z nižjo temperaturo morda več pobere iz dima na isti površini izmenjevalcev kot bolj vroča voda. pa še dimni plini so hladnejši če kotel obratuje na nižji moči. upoštevati je pa treba tudi intervale tlenja, ko se porabi razmeroma malo kuriva in se kotel ogreva praktično samo od žerjavice. izkoristek tukaj je sicer zanič. a ker se porabi pri tlenju v kilogramih tako malo kuriva na uro v primerjavi z gorenjem na maksimalni moči (torej nastane tudi malo dimnih plinov, pa še ti z nizko temperaturo) globalno to bolj malo vpliva na izkoristek (tudi njabrž ni prav briljanten) - a pač kotel še vedno požge manjšo maso kuriva na dan. malo sem meril te dni, s 45 kg kuriva (2 krat polno naložen kotel) ne morem vzdrževati tople vode več ko 11 ur (kotel + hranilnik skupaj). kakšno uro še drži sama hiša, se pravi po 12 urah začne hladiti in ob delovnikih praktično ne zadošča. prej tudi po 14 urah še vedno na voljo 50°C vroča voda v dvižnem. to je bilo ob delovnikih ravno prav.

[aleks]

ni isto v navedenem primeru, ko gre za mešanje dveh (mešanic) plinov z različno stopnjo vlažnosti /dim in zrak nad dimnikom/.

Primerjaj pojav kondenzacije dimnih plinov na izstopu iz dimnika ("beli" dim).
Če ti kotel gori s polno močjo in imaš višjo temperaturo DP, se pojav kondenza pojavlja šele kakih 50 do 100 cm nad izstopom iz dimnika.
Ko pa kuriš z zmanjšano močjo in nizko temperaturo DP pa je pojav kondenza že na izstopu iz dimnika, ko se DP še niso pomešali z zunanjim zrakom.
V prvem primeru so se dovolj ohladili šele z mešanjem z zunanjim zrakom.
Pri višji temperaturi DP in nižji vsebnosti vlage, pojav vidnega kondenza (beli dim) ni opazen, ker je z mešanjem z zunanjim zrakom prišlo do znižanja koncentracije vlage.

Pojav kondenza DP je odvisen le od vsebnosti vlage in temperature DP.
Vsebnost vlage pa je odvisna od vlažnosti drv in viška zraka (ostanek O2 v DP). Seveda je razlika: ko poleno naložiš in se suši ter delno izgoreva, ko že suho izgoreva, ko izgoreva le še oglje.

seveda drži. a upoštevaj tole: vode se iz kuriva tudi razmeroma hitro znebiš v kotlu, saj so vsa polena v komori za uplinjanje in so tudi segreta. jaz bi rekel, po mojem opažanju morda slabe pol ure delovanja, potem pa je vsebnost vode v lesu že zelo nizka in prevlada voda kemijskega izvora (gorenje). a po pol ure so kotel in dimnik segreti ne le na 60°C ampak najbrž še kaj več ... tako po cca 30 minutah delovanja pogojev v samem kotlu za kak kondenz ni več, ne glede na to ali podatek (60°C) drži. grozno se nam torej kondenza vodne pare ni bati. vsaj po mojem.

[Hanzi]

Zaenkrat ti dam prav samo v tocki kjer razlagas kuhanje drv in posledicno nizjo TDP. Na ta nacin je tvoj ladan postal NT kondenzacijski kotel

[aleks]

hanzi, samo v tej fazi kotel ni ravno učinkovit. edino kar je, malo porabi (čeprav razmeroma neučinkovito). med tlenjem na uro porabi bistveno manj kot med gorenjem. vendar na ta način lahko izkoriščaš toplotno vztrajnost kotla in žerjavice če obratuješ nižjetemperaturno. (se pravi, ni treba da gori na ful, pa vseeno greje).