[vincent]

Pri tej debelini in omenjan)h materialih je prevodnost nepomembna.

Estrih naredfite klasično, končno višino tal pa določite glede na izbrano talno oblogo.

Osebno mi plastik fantastik ne potegne..torej laminat in raznorazni vinilčki. Če že ali ploščice ali les. Plastika je bila in 40 let njazaj, pa še takrat se ti je dvigala vsebina želodca. Dvomim da je dandanes kaj drugače.

[mišek2014]

"Bistveni podatek je potrebna moč gretja (W/m2 tal)."
Ne vem ti zdaj rečt koliko moči. Zmisli si nekaj, predpostavljaj pa, da mora potem oddat enako moč ne glede na to, katera talna obloga je.

Taki, z moje strani izmišljeni podatki pa res ne morejo tebi služiti, razen da ti s ciframi povedo, da je razlika.
Nalašč ne bom povedal, kaj sem si izmislil, rezultat pa pove, da mora biti povprečna ((dvig + povratek) /2) temperatura vode višja od temperature zraka za: pri vinilu 4,9; pri keramiki 5,0 in pri laminatu z dušilno peno 5,6 stopinj.

Se pravi za neko oddajno moč, mora biti pri laminatu temeperatura grelne vode v povprečju 0,7 stopinj višja kot pri vinilu.....to je za mene zanemarljivo, torej s stališča gretja je čisto vseeno kaj daš, razlika je manj kot stopinjo.

@remi; je pa zračunal večjo razliko, med parketom in ploščicam, razlika 4 stopinje. :?

[remi]

@WhiteWolf, podaj še projektno temperaturo.

[bomber111]

Ko sem izbiral toplotno črpalko se mi jih je tukaj gor 90 % smejalo da sem izbral češkega 8 kw-nega Hotjeta za ogrevanje 230 m2 bruto velike hiše. Ko sem kupoval podlogo za laminat so se prodajalci (ki nimajo kaj dosti skupnega s strokovnostjo) križali da bom dal navadno peno za pod laminat od plame. Vsi so strogo prepovedali peno in vsiljevali drago papirnato podlogo v zlati barvi ( ki bi se po moje po nekaj mesecih posedla v nulo).Sedaj se meni smeji ko me čaka položnica za skupno elektriko za 96 eur za mesec januar.
V glavnem.
Ena petina hiše je v ploščicah, ostalo je laminat. Če odprem vse veje na ful skoraj da ni razlike v temperaturi kjer je keramika in kjer je laminat s peno.

[WhiteWolf]

@WhiteWolf, podaj podatke, ki jih najdeš v izkazu toplotnih karakteristik stavbe:

Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe HT’ (W/m2K): 0,293
Celotna zunanja površina stavbe A: 409,04 (m2)
Ogrevana prostornina stavbe Ve:467,33 (m3)
Neto uporabna površina stavbe Au: 186,93 (m2)
Število oseb: 5

Projektna temperatura: -10'C

[Energetik81]

Taki, z moje strani izmišljeni podatki pa res ne morejo tebi služiti, razen da ti s ciframi povedo, da je razlika.
Nalašč ne bom povedal, kaj sem si izmislil, rezultat pa pove, da mora biti povprečna ((dvig + povratek) /2) temperatura vode višja od temperature zraka za: pri vinilu 4,9; pri keramiki 5,0 in pri laminatu z dušilno peno 5,6 stopinj.

Se pravi za neko oddajno moč, mora biti pri laminatu temeperatura grelne vode v povprečju 0,7 stopinj višja kot pri vinilu.....to je za mene zanemarljivo, torej s stališča gretja je čisto vseeno kaj daš, razlika je manj kot stopinjo.

@remi; je pa zračunal večjo razliko, med parketom in ploščicam, razlika 4 stopinje. :?

Saj ti je Žerjavar povedal, da si je izgube prostora izmislil. Pri zelo nizkih zunanjih temp. bo ta razlika lahko še večja.
@remi je že prav izračunal, ni pa na tisti spletni strani pravilen podatek za prevodnost vinila. Za 2mm vinil je namreč prevodnost (W/m2K) skoraj enaka kot za 10mm keramiko (če upoštevamo še prehodno upornost na stiku obloga/zrak).
Dejansko je tako, da pri lepljenem 2mm vinilu dobiš razen keramike/kamna najboljšo toplotno prevodnost med talnimi oblogami. Pri tem pa je na otip toplejši od keramike.

[remi]

Z izračuni nekam pridem, ne pa do konca in ne znam odgovoriti na tvoje vprašanje o razliki porabe čez sezono v odvisnosti od talne obloge.
Izračun potrebne toplotne moči pri projektni T:
<!-- m --><a class="postlink" href="https://dl.dropboxusercontent.com/s/pmbijlsgkajq3p7/grabenkollektor2.html">https://dl.dropboxusercontent.com/s/pmb ... ktor2.html</a><!-- m -->
->Weiter mit der Umwelt
->Izberi neko mesto, ki ima projektno T -10.
->Abschätzung der Heizlast
->Vnesi po vrsti:
0,293
22
409
467
5
->Fensterlüftung oder KWL ohne WRG
->Berechnen

Pri projektni temperaturi -10 potrebuješ ogrevalno napravo za pokrivanje 5300 W. Če odšteješ delež za sanitarno vodo 500W, dobiš 4800W.
Teh 4800W deliš s površino prostorov s talnim gretjem in dobiš izgube na /m2.
Napisal si, da je 170m2, od tega nekaj stopnic, kjer ni talnega, morda shramba, recimo 160 m2 s in dobiš 30W/m2.
Sedaj greš s temi izgubami v program <!-- m --><a class="postlink" href="http://www2.lecad.si/documents/seminarji/talno-ogrevanje/EN1264.html">http://www2.lecad.si/documents/seminarj ... N1264.html</a><!-- m -->
in poskusiš z različnimi razmiki cevi talnega gretja (recimo 10 in 15 cm) in različnimi materiali ter režimom 35/30 ali 32/28.
Potem je treba pogledati podatke izbrane TČ, kakšen COP ima pri zun. T -10 in pri T dvižnega voda 35 ali 32.
S tem boš določil razliko za eno samo točko, to je -10.
Tukajle pa mene zmanjka, ker bi bilo potrebno poznati potek zunanje T preko ogrevalne sezone za tvojo lokacijo in izgube hiše v odvisnoti od zunanje T.
Mislim, da je Vincent imel en tak Excell program.
Potem pa potrebuješ še COP v odvisnosti od zun. T in dvižnega voda.
Edini zaključek, ki ga znam potegniti je, da z gostoto cevi lahko dosežeš nizko T dvižnega voda in s tem nizke obratovalne stroške ne glede na talno oblogo.
Povečaš pa investicijo (več cevi, več vej na razdelilcu).

[Žerjavar]

Edini zaključek, ki ga znam potegniti je, da z gostoto cevi lahko dosežeš nizko T dvižnega voda in s tem nizke obratovalne stroške ne glede na talno oblogo.

Se ne strinjam.
Na potrebno temperaturo dvižnega voda ima večji vpliv vrsta talne obloge in zalitje cevi, kot pa gostota cevi.

V prehajanju toplote iz vode v zrak prostora je "ozko grlo" po vplivu:
1.- Talna obloga, je bilo že dovolj povedanega.
2.- Prehod iz vode v beton. Je velika razlika, če je bakrena cev pritrjena na armaturno mrežo in ima cev po vsem obsegu neposredni kontakt z betonom (armaturo), ali pa je plastična cev (debelejš stena) položena na izolacijsko ploščo ter se delno tudi bočno naslanja na izolacijo, tako da je le 70 do 90 % površine cevi v stiku z betonom.
3.- Prevod toplote skozi beton. Poenostavljeno gledano je le razlika povprečne poti. Pri zelo gostih ceveh je to debelina estriha (nad cevjo), pri redkih pa neka poševna pot, kot diagonala glede na debelino estriha in 1/4 razmaka cevi.

[mišek2014]

A potem je drugi izračun 4 stopinje razlike bol prav?
V primeru ploščic greješ s 28 st. V primeru parketa pa s 32st. Laminat je pa nekje podobno kot parket ne. Na otip je pa hladnejši.

[Žerjavar]

Laminat je pa nekje podobno kot parket ne. Na otip je pa hladnejši.

Laminat v dotiku z estrihom je skoraj enako kot keramika - je tanjši, ima pa slabšo prevodnost. Če je podložen s peno, pa je odvisno od debeline pene - lahko je še manj ugoden od parketa direktno na estrih.

[mišek2014]

Laminat je 8mm debel, razred 32.
Še enkrat, a to potem drži, če v nekih povprečnih pogojih greješ ploščice s 28, če imaš pa namesto tega laminat, boš pa moral spuščat noter 32 st? Nekaj razlike je, ne moremo rečti, da je vseeno kaj je po tleh.
Čeprav je pa tak, v primeru toplotne se to vrjetno že pozna, pri nas ko pa kurimo na drva, je pa bol kot ne vseeno.

[Žerjavar]

@:mišek2014: Težko ti je odgovarjati. Sem zapisal, da je pri laminatu dosti odvisno od debeline pene pod njim. Je nič ne omenjaš.

Kar pa se tiče izkoristka (COP) TČ, pa ne vem, če je velika razlika pri delu na 30 ali 34 stopinj razlike temperature.

[mišek2014]

Upoštevaj neko zvočo izolativno, okrog 2mm so debele

[Žerjavar]

Upoštevaj neko zvočo izolativno, okrog 2mm so debele

Pri notranjih 22 C bo potrebna povprečna temperatura vode : pri keramiki 26, pri laminatu 28 C. To ne velja zate ampak za potrebno moč ogrevanja 20 W/m2.

Daj že enkrat povej, čemu ti služjo te številke, da ti ne zadostuje le besedni opis razlike?

[Homer]

Laminat je 8mm debel, razred 32.
Še enkrat, a to potem drži, če v nekih povprečnih pogojih greješ ploščice s 28, če imaš pa namesto tega laminat, boš pa moral spuščat noter 32 st? Nekaj razlike je, ne moremo rečti, da je vseeno kaj je po tleh.
Čeprav je pa tak, v primeru toplotne se to vrjetno že pozna, pri nas ko pa kurimo na drva, je pa bol kot ne vseeno.

To gledaš samo temperaturo.
Razlika v COPu za kako stopinjo več, ki jo spuščaš v tlak je zanemarljiva.
Energijsko pa je popolnoma enako, saj ta ni odvisna od tlaka, ampak od toplotnih izgub hiše.

Ker imaš tudi pritličje dobro izolirano navzdol, tudi tam niso izgube pomembne.
Skratka, ukvarjaš se z nečem na "tretji decimalki"......