PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Žareča inox dimniška cev

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
Če že pride v upoštev samo nekaj takega:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://shrani.najdi.si/?z/hN/2Dlj9vCq/celozaslonski-zajem-8120.jpg">http://shrani.najdi.si/?z/hN/2Dlj9vCq/c ... m-8120.jpg</a><!-- m -->

Ker je dimniška cev fi 200.
#17
Rajhar, opomba na sliko kamina. Vidim da so zadaj cevi za vodo in kanalizacijo. Dobro izoliraj dimniško cev proti plastičnim cevem, da ne bo kakšnih problemov. Izolacija naj bo kamena volna.

LP
#18
Ja nekaj sem že poizoliral, ostalo pa ko bom pozidal(proti vrhu). Trenutno ni velike vročine okoli cevi. Jo bo verjetno malo več, ko bo zadeva zaprta.
Je problem če je steklena volna?
#19
Citat:Je problem če je steklena volna?
Bo problem.
Govoriš o žareči dimni cevi, pomeni da ima med 800 in 1000 C. To pa so temperature, pri katerih je steklo že tekoče, ne le mehko. Steklena volna pa je materjal podoben steklu.
Nimam časa - sem v penziji!
#20
Steklena volna ne bo v stiku z dimno cevjo.je več kot 30 cm oddaljena. Bom pa čez to stekleno volno dal še en sloj kamene za vsak slučaj.
#21
Obvezno kamena volna! Saj se dobi tudi takšna, ki je ovita v alu folijo.
#22
Citat: to lahko dosežeš že s pametno regulacijo plinov na izhodu, več pa z akumulacijo.

S prvim delom se strinjam zelo. Imam prevelik premer dimnika, če je zrak odprt do konca drva izpuhtijo en dva tri. Če cmarim počasi traja dolgo in se fajn segreje.

Z drugim delom se ne strinjam, ni fizikalne podlage. Kako bi akomulacija povečala izkoristek v dani situaciji? Recimo primerjaj situacijo da nič ne obzida (je tako kot sedaj) in če obzida s šamotom. Največja izmenjava toplote bo, če ne bo vmes nobenega izolatorja, da bo zrak krožil, Če to zapreš bo notri vročina, ki bo sicer počasi prehajala v šamot in bo le-ta dolgo in fino grel, ampak izkoristek bo kvečjemu manjši, ker bo gradient temperature prek inox cevi manjši. Razen če bi uspel na inox "nalepit" šamot tako, da bi deloval kot odjemalec toplote brez vmesnega zračnega žepa (se strinjam z zapisanim, da je konvekcija omejujoč faktor pri izmenjavi toplote in tukaj imaš 4 konvekcije: dimni plini - inox cev; inox cev - vroč zrak znotraj obzidave; vroč zrak znoraj obzidave - šamot; šamot - zrak v dnevni sobi.

Nimam sicer prav dosti prakse s kamini, malo pa znam fizike in me zanima, kaj mislite o tej zadevi ostali? Bi rekel, da je izkoristek kamina samo funkcija T dimnih plinov (in njih pretoka).
#23
Nekajkrat sem že srečal inovativno ljudsko pamet, pomeni da sem videl okrog dimne cevi (bodisi takoj za pečjo ali nad kaminom) ovoj do ovoja navito bakreno cev, skozi njo vodo, to pa uporabljeno bodisi za dogrevanje kakšne sanitarne vode ali lončenega ležišča v sobi. Home made izvedba. Istočasno se poveča izkoristek peči, dimni plini pa se tudi ne ohladijo tako hudo.
#24
Citat:Kako bi akomulacija povečala izkoristek v dani situaciji?
Akumulacija toplote in izkoristek kurilne naprave sta dve različna zadevi. Dejstvo pa je, da je že dobljeno toploto pri izgorevanju mogoče čim bolje za nekaj časa zadržati in jo potem naknadno oddajati - torej se ti podaljša čas oddajanja toplotne energije, ki bi sicer ušla v dimnik in k sosedovim Smile

Ti dam svoj primer. Pred dodanim šamotom se je kamin dokaj hitro ohladil, posledično se je ustavilo tudi oddajanje toplote samega litoželeznega vložka, ki jo je nekaj akumuliral, a večina je šla pa-pa skozi dimnik.

Potem sem notri naložil kar precej kosov (enih 100 kom ali nekje tam) šamotne opeke za akumulacijo, neposredno na stik z rebri vložka in dimno cevjo, da na sebe veže toplotno energijo, vendar sem vmes pustil še prostor med opekami, da je tudi sam vroč zrak iz vložka prehajal v prostor. No, ko v kaminu ugasne, začne toploto oddajati šamotna opeka in če recimo neham nalagati ob 22h, je šamot zjutraj ob 9h še vedno pri okoli 30C in še zmerom oddaja toploto.

Naj dodam, da kaminskega vložka nimam obzidanega do stropa, kot je to "moderno", ampak samo do višine 2 m, zgoraj pa imam prosto za dostop do vsega s kaminom povezanega.

Citat:Bi rekel, da je izkoristek kamina samo funkcija T dimnih plinov (in njih pretoka).
Ne. Če bi kdaj stal pred zakurjenim kaminom, bi videl kako močno toplota seva tudi z vratne strani na razdalji do 3 ali več metrov (pač odvisno od velikosti vložka in kako močno kuriš). Ne gre se torej izključno samo za ogrevanje prek dimnih plinov, zato pa je tem bolj pomembno, da zadržiš čim več vročih plinov v sami izgorevalni komori. Ogreje pa se ti tudi vsa okolica (tla, predmeti in stene).

Če pa mi nič od naštetega ne verjameš, pa komot prideš en dan na obisk, zakurimo kamin in bomo štopali koliko časa boš rabil, da ti postane prevroče. Edino, če si kot moj doberman, ki se najraje peče zraven kaminskih vrat Smile
#25
Citat: Bi rekel, da je izkoristek kamina samo funkcija T dimnih plinov (in njih pretoka).
Izkoristek kurišča je funkcija le temperature in vsebnosti kisika v dimnih plinih. Dimnikar ti potisne sondo v dimnik, na aparatu izbere vrsto kuriva in dobi izkoristek. Pretok DP ni pomemben.

Da 1 kg kuriva popolnoma izgori, pri tem nastane določena količina DP. Ostanek O2 v DP pove, koliko zraka je šlo v dimnik ne da bi sodeloval v procesu gorenja. Skupna količina DP in njihova temperatura pa daje količino energije, ki jo nesejo DP s sabo skozi dimnik. Koliko energije pa daje 1 kg kuriva pa tudi vemo.
Nimam časa - sem v penziji!
#26
V kolikor želiš regulator vleka lahko kupiš dimovodno cev z vgrajenim regulatorjem in jo zamenjaš z obstoječo cevjo. Nekako boš moral podaljšati ročko za reguliranje lopute izven obzidave, oz. nekako narediti dostop do nje, če boš želel med kurjenjem kaj spreminjati... :wink:

Ima kdo dejansko podatek, koliko toplote odda tisti 6 cevni dim. radiator na prejšnji strani?

Btw.:Kameno volno okrog cevi smo ti predlagali že v drugi temi....
#27
Inox dimnik pri kaminu je slabša rešitev kot jeklen, ker je precej slabši prevodnik toplote. ja izmenjevalec bo vsekakor precej povečal izkoristek, pazi samo da ne bo prevelik, da dimnih plinov ne ohladiš preveč. Vsaka obzidava s šamotom ali drugim akumulacijskim materialom izkoristek kamina precej zmanjša, saj gre za neke vrste izolacijski ovoj. Namesto, da toplotno energijo akumuliramo v hiši, jo akumuliramo v ovoju preko katerega uhaja v dimnik. Za ogrevanje dimnika po prenehanju kurjena, zelo dobra rešitev :wink:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#28
Sem hotel to napisat glede samota in akumulacije. Razen ce zapreš dotok zraka v dimnik ko ne kuris (kot to naredijo sodobne peci na drva)
#29
Citat:Izkoristek kurišča je funkcija le temperature in vsebnosti kisika v dimnih plinih. Dimnikar ti potisne sondo v dimnik, na aparatu izbere vrsto kuriva in dobi izkoristek. Pretok DP ni pomemben.

No to mi je pa zelo uporabna info. Se pravi gre pri podatkih o izkoristkih kaminov za izkoristek "kurjenja" ne pa za izkoristek koliko toplote (od potenciala drv) dobiš v dnevno sobo. Torej s kaminom ki ima 90% izkoristek lahko še vedno od drv nimaš nič, če si peč fino izoliraš in ti gre vsa toplota v dimnik. Me prav zanima koliko toplote od deklarirane kurilne vrednosti drv ostane v hiši pri kaminih. Verjetno biiiistveno manj kot so številke izkoristkov v katalogih kaminskih vložkov...
#30
Citat: Se pravi gre pri podatkih o izkoristkih kaminov za izkoristek "kurjenja" ne pa za izkoristek koliko toplote (od potenciala drv) dobiš v dnevno sobo.
Na kakšni osnovi proizvajalec definira izkoristek kamina, ne vem, vem le, kako bi ga moral. Povedal sem le, kako izkoristek izmeri dimnikar.

Če pa ti z obzidavo kamina toploto akumuliraš in je pozneje en del pošlješ skozi dimnik, pa je to tvoja odločitev.
Nimam časa - sem v penziji!
1 2 3
Iskanje po temi