[som16]

NNN,
če ti voda ne teče iz njega , bo v redu za vgradnjo. Nekako se zračno suh les okoli 15% vlage. (+/- nekaj %).
V nekaj dneh , ko boš montiral, se bo posušil; kot so dejali, pusti na vrhu nekaj prostora za zračenje.

[Energetik81]

Živim ravno sredi LJ, ne poznam nobene žage, in nimam možnosti prevoza take količine do bajte
Po pregledu Merkur/Obi/Bauhau sem prišel do ugotovitve, da so colarce na m2 dražje kot 18mm OSB. S tem da pri teh firmah dobim po možnosti še zastonj dostavo.

ce ni druge alternative, imas prav. koneckoncev merkur prodaja colarce po 220€/m3

Če kdo ve - katero debelino OSB moram vzeti, če bodo leseni nosilci postavljeni v mreži cca. 90*70cm? Če se malo zvija mi je vseeno, ker bo samo občasno pohodno in za shranjevanje lažjih predmetov.

[T0RN4D0]

Mrežo si zastavi tako, da bodo spoji na nosilni konstrukciji brez da režeš vsako ploščo, najbolje na 625mm. Sam bi vzel 18mm plošče.

[Energetik81]

Saj tako imam zastavljeno, po širini bodo nosilci na 67,5cm, kot je širina OSB. Po dolžini bom pa delal na ~90cm, ker imam tako že postavljene povezave špirovcev. Bom pač po dolžini lepil ali kako drugače spajal.
Ja, tudi sam sem imel v mislih 18mm, ampak bi vseeno bilo dobro slišat od koga, ki ima izkušnje z nosilnostjo različnih OSB.

[Energetik81]

Namesto LSB pa deske z majhnim (1 do 5 mm) razmakom - bo bolj paropropustno in ceneje.

Ne vem, če je kaj ceneje, glihkar sem v isti dilemi. Colarce pridejo dražje (razen seveda če ne poznaš kakšne žage, kjer ti jih poceni prodajo).
Jaz bom verjetno položil OSB, ker mi je zelo pomembna ravna površina brez rež, ker bo podstrešje namenjeno shranjevanju vsega sorte.
U-wert kaže, da bi lahko le v najbolj ekstremnih pogojih nastalo nekaj vlage pod OSB, ki pa se posuši v 1 do par dni. Če bo kriza pa še vedno lahko navrtam luknje in imam paroprepustnost.

Dolgo časa sem rabil, da mi je kapnilo, da lahko med izolacijo in OSB pustim 2cm prezračevane reže... :roll: :lol:
Na ta način dobim ravno površino brez rež in 0 možnosti kondenza. Madonca, še PE folijo pod izolacijo lahko odmislim kot kaže izračun.
Torej moja sestava od znotraj:
AB plata 14cm
PE folija
URSA SF34 25cm
vrteks folija
1-2cm prezračevalni sloj
OSB 18-22mm

Včasih je dobro malce prespat zadeve...

[Žerjavar]

Dolgo časa sem rabil, da mi je kapnilo, da lahko med izolacijo in OSB pustim 2cm prezračevane reže... :roll: :lol:
Na ta način dobim ravno površino brez rež in 0 možnosti kondenza. Madonca, še PE folijo pod izolacijo lahko odmislim kot kaže izračun.
Včasih je dobro malce prespat zadeve...

Malce dvomim v tvoje navdušenje. Kakšne razmere pa si vzel za tisto plast zraka pod OSB, prav gotovo niso enake kot za zunanji zrak. Je že napaka, če se za podstrešje jemlje enake razmere, če ni ravno odlično prezračevano.

Zaprta (neprezračevana) zračna plast pod OSB nima na izsuševanje vlage nobene prednosti napram z volno zapolnjenega prostora. Če je več kot 3 cm ima lahko še slabše lastnosti.

Lahko pa rečeš, da se bo vlaga iz izolacije izsuševala v to zračno plast. Tu se bo vlaga kopičila, saj nima kam drugam iti. Možnost kopičenja je neizmerna, ker se ob dovolj veliki koncentraciji kondenzira in kot voda moči OSB in izolacijo.

[Energetik81]

Ne bo zaprta plast zraka, na obeh straneh bo odprta proti prezračevanem podstrešju. Torej bodo vodoravni tunelčki 90x2 cm, dolžine cca 4,5m.
Za zrak na podstrešju sem gledal grozne pogoje, -15° pri 95% vlagi.

[Žerjavar]

Se opravičujem za dvojno pošiljanje.

[Žerjavar]

Ne bo zaprta plast zraka, na obeh straneh bo odprta proti prezračevanem podstrešju. Torej bodo vodoravni tunelčki 90x2 cm, dolžine cca 4,5m.
Za zrak na podstrešju sem gledal grozne pogoje, -15° pri 95% vlagi.

Ni tako rožnato, kot misliš.
Skozi te 2 cm kanalčke ni prepiha (veter) niti termovzgona (poševnina kanalov v strehi). Moraš jemati kot mirujoča plast zraka.
Vlaga, ki izhaja iz izolacije na širini 225 cm mora iti na podstrešje skozi 2 cm zračno režo. V količinskem povprečju bo potovala po tej reži okrog 60 cm - za prehod vlage moraš računati kot 60 m mirujočega zraka nad vso površino izolacije, to je Sd = 60 m.

[Energetik81]

Koliko pa meniš, da bi bila zadostna reža, da bi se zadostno zračilo?
Po drugi strani - U-wert kaže, da bi se pri uporabi PE folije nad AB plato v 90 dneh ekstremno-ekstremnih pogojev na podstrešju (česar nikoli ni več kot morda 5 dni) nabralo pod OSB (brez prezračevanja) samo 35ml vode na kvadrat, ki bi v poletnih pogojih izhlapela v 3 dneh..
V praksi bi se verjetno nabralo v tistem tednu hudega mraza glih par ml/m2, ki bi izhlapeli takoj ko bi skozi podstrešje zapihal prvi suh severnik...

Nekako se ne bi rad odpovedal gladki ravni površini OSB plošč...
Lahko sem pa poskusni zajček in po 1 tednu mraza odšraufam eno od OSB ter pogledam kaj je spodaj. Vedno lahko potem vzamem mašinco in navrtam plate..

[Žerjavar]

Nekako se ne bi rad odpovedal gladki ravni površini OSB plošč...

Popolnoma razumem željo. Nimam dovolj podatkov, da bi računsko kontroliral. Si boš sam kontroliral z U-Wert.

Zajeti moraš vse plasti od notranjega zraka do zraka na stalno prezračevanem podstrešju. Ni razloga, da bi pod OSB puščal zračne kanale, razen če jim dogradiš ventilator za prepih skozi kanale (ventilator se vklaplja s senzorjem zračne vlage v kanalu). Kot parno zaporo uporabi boljšo kvaliteto namenske folije, lepljeno, če je treba pa dve plasti. Prav gotovo se da vstaviti dovolj močno pz, da ne bo kondenza tudi pri stisnjenih OSB.