[Stesta]

Tisto kar gre v tuljavo je že izguba... morda je izkoristek boljši zaradi manjšega prepiha skozi dimnik, ko ne gori, vendar vrjamem da se da isto doseči z loputo.

[Migaj]

Kar gre v tuljavo je res že izguba, čeprav čisto vse pa spet ne.
Malo se stene od vročih tuljav le ogrevajo, če je dimnik znotraj hiše.
Gorilnik hansa ima loputo.

[picas55]

- dodatna cev v dimniku -zmanjšanje fi-ja za manjše izgube
- vsakoletni servis z nastavitvijo (izmerjen 93% izkoristek)

- Kako si razlagaš manjše izgube ogrevalne naprave, če daš manjšo luknjo v domniku?
- Izkoristek verjetno izmerjen na vstopu v dimnik. To je izkoristek kurišča.

Tu je srž problema, meni je dimnik ogreval 6 prostorov pa so ga vseznalci oziroma prepotentneži eliminirali. Očitno gre razlika v izkoristku,resda pri super izoliranem dimniku na plano. Pri kurjenju z drvmi je bila temperatura ogrevalne površine zunanje stene dimnika pri 2,5 m2 enaki temperaturi povratnega voda iz radiatorja.
Plus bi bil termostatski ventili na radiatorjih v prostorih z dimnikom izolirano tuljavo med plaščem s kameno vrvico. (še vedno pa bi gradil tak način gradnje dimnika! samo z manjšim premerom)
Prepih skozi gorilec in s tem ohlajanje kotla že pri normalnem vleku pa je prav neverjeten. Seveda je to sedaj rešeno tako z loputo, (so bile dobavljive že leta 1994 za fensi šmensi gorilce) kot z boljšo izolacijo samega kotla ter stiki med dimnimi cevmi do dimnika, če ni prevelika količina oz dolžina.
Sem pa še vedno prepričan, da bi se kljub izhodni temperaturi DP 150° iz kotla še vedno ogreval dimnik in s tem prostor v katerem se le ta nahaja.
So pa izkoristki kotlov kot tudi izmerjene temperature DP v razliki podobne dejanske vrednosti (vsaj pri našem kotlu ) aktualni temi porabe goriva v aferi VW.

[Stesta]

@Migaj, če dimnik koristno greje okolico, se pravi prostore ta del "izgub" niso izgube :-).
Seveda če dimnik ni orto izoliran ..
Kar se izkoristka (meritev) kotla kot takega pa so to izgube.
Je rekel oni zmedeni fizik: Vse je relativno.

[Migaj]

VHODNI PARAMETRI
1) -koliko te sistem stane
2) -za koliko se ti zmanjša strošek energenta z vzdrževanjem/servisiranjem letno
3) -kako dolgo ti bo naprava delovala brez večjih vlaganj

DILEMA
Je dražja naprava:
- vedno/večinoma boljša pri točki 2 ? -sam ne verjamem :oops:
- trajnejša ? -sam več ali manj verjamem, da v povprečju drži :wink:
- dražja? -to je 100% dejstvo :twisted:

HIPOTETIČEN ZAKLUČEK
Kolikor daš, toliko dobiš -načeloma drži.
Če daš več, več dobiš -načeloma drži.
Če daš več, dobiš precej več, kot si več plačal -ne drži. :roll: (imidža ne štejem)

[Žerjavar]

Meritve, ki ti jih naredi serviser ( npr. 92% ) prikazujejo le izkoristek goriva in emisije dimnih plinov.

Ne bo. Izkoristek goriva pomeni, koliko je nastalo toplote glede na možnost goriva. Tu lahko šteješ v izgube le nastanek monoksida (namesto dioksida) ter neizgorjene gorljive delce (saje). Izkoristka goriva nobeden ne meri.

Serviser (ali dimnikar) pa izmeri dimne pline (izgubljeno toploto skozi dimnik) in določi (približno) izkoristek kurišča. To pomeni, koliko iz goriva ustvarjene toplote je ostalo v kurilnici (ni šlo v dimnik), pri tem pa ne meri količine saj, ki so tudi izgube.

Izkoristek ogrevalne naprave pa je povsem drug svet. Po domače - kako ogrevalna naprava pretvori vloženo energijo v koristno toploto.

Ogrevalna naprava (kotel) je namenjena ogrevanju vode s pomočjo izgorevanja kuriva. Izkoristek ogrevalne naprave je razmerje med toploto v obliki tople vode ter toplote, ki bi jo lahko proizvedli iz vnešenega kuriva. Med izgube se šteje tudi koristno (zaželjeno) ogrevanje kurilnice in eventuelno ogrevanje stanovanja od dimnika.

[Migaj]

bravo žerjavar za ta zapis.
glede na njega in prejšnjo tabelo je jasno, da je starejša naprava (npr moja) imela izkoristek v času ogrevanja večinoma med 80 in 60%, poleti pa največ 40%.
Če iz tega želimo dobiti povprečje ne smemo vzeti aritmetične sredine, pač pa tehtano sredino.

PS
(koristno) ogrevanje kurilnice pozimi je všeto med izgube, ker poleti pa je kontra efekt - čeprav samo kaka 2 meseca

[Migaj]

Izkoristek ogrevalne naprave je razmerje med toploto v obliki tople vode ter toplote, ki bi jo lahko proizvedli iz vnešenega kuriva. Med izgube se šteje tudi koristno (zaželjeno) ogrevanje kurilnice in eventuelno ogrevanje stanovanja od dimnika.

[Merlin1]

Ne to ni za željeno. Za ogrevanje so namenjene ogrevalne površine, ki jih namestiš tam kjer si želiš. Po željah tudi v kurilnici. Seveda pa je možno tudi izgube izrabit. Recimo v NT kotlu kondenzator dimnih plinov.....

V razmislek, kako si prilagajate terminologijo. Torej pri peči so nekaterim koristne izgube skozi plašč in dimnik. Pri ogrevalniku sanitarne vode in zalogovniku so nekoristne. Pri električnem ogrevanju jih ni, torej jih je treba ustvarit izgube skozi plašč zgradit dimnik in ga ogrevat. :roll: :roll: :roll: Dajte no se .....

V teoriji in praksi to kar prikazujejo grafi prikazani grafi drži. Ob zamenjavi starih VT kotlov z NT kotli je bil prihranek cca 30%, Zamenjava NT kotla v kondenzacijo v praksi 20-27%.

Torej instrument za merjenje emisij izračuna toplotni izkoristek iz spodnje kurilne vrednosti goriva. Zato so pri kondenzaciji vrednosti preko 100%.Z tem je tudi podan odgovor @žerjavarju. Se pravi v meritvi je zajeto vse tudi saje in monoksid.

[Žerjavar]

Se pravi v meritvi je zajeto vse tudi saje in monoksid.

Daj mi to o sajah malce razloži.
Vem, da ima merilnik sondo za vsebnost kisika, vsebnost monoksida in temperaturo. Da ima tudi sondo za saje, še nisem slišal. Morda kakšna luksusna izvedba?

[Merlin1]

Za meritev samega izkoristka ni potrebno izmerit nič več kot izstopno temperaturo v dimnik in vsebnost CO2 v izgorelih plinih. Ostalo je znano: gorivo (kemična sestava in kurilna vrednost) sestava našega zraka.

Večina sodobnih merilnikov meri O2 in izračuna CO2.

Seveda znajo odvisno od sestave merit še CO, No, Nox, SO ....

Kar se sajavosti tiče, izmerit jo zna marsikateri analizator, vendar je za meritev izkoristka nepomembna. Sicer, če monoksida ni sajavost sajavosti tudi ni. :wink:

[Žerjavar]

Sicer, če monoksida ni sajavost sajavosti tudi ni.

Se ne strinjam.
Smolnato borovino lahko kuriš zunaj na odprtem, kjer sigurno ni pomanjkanja kisika (ne bo monoksida), pa bodo v dimu prisotne saje v obilici.

Na količino saj vpliva predvsem temperatura izgorevanja. Zakaj imajo uplinjaki kurišče bloženo s šamotom?

[Migaj]

Ob zamenjavi starih VT kotlov z NT kotli je bil prihranek cca 30%,
Zamenjava NT kotla v kondenzacijo v praksi 20-27%.

Četudi bi dali te tvoje pretirane procente v tabelo, bi dobili 36% zmanjšanje in ne 50%.
TIP
VT 3.065 l 30% več
NT 2.358 l 20% več
Kondenzacija 1.965 l -kar je -36% manj napram VT

[timi11]

Migaj a ti shranjuješ svoje izračune tukaj ?.Ko se spomniš pa zapišeš!

[Migaj]

Nisem še slišal, da bi nekdo samo z zamenjavo namenske oljne peči prihanil cca 50% energenta.