PodSvojoStreho.net Nepremičnine Nakup, prodaja in pravna vprašanja Upravnik

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#31
@Simony,
ker je bilo podobnih nakupov v zadnjih dveh, treh letih kar nekaj, bom podal malo širše pojasnilo – ki bo mogoče prišlo prav še komu drugemu, ki je kupil takšno nepremičnino.

Ko kupec kupi stanovanje (ni važno na kakšen način) ga običajno kupi prostega vseh bremen. Bremena ki kaj štejejo so tista, ki so vpisana na izpisku iz ZK na dan, ko je nepremičnina tudi uradno zamenjala lastnika….oziroma so bila posebej vpisana in natančno opisana v prodajni - pogodbeni dokumentaciji.

Upravnik nima niti najmanjše pravice od kupca nepremičnine (novega lastnika stanovanja) zahtevati, da poravna dolgove, ki jih je povzročil bivši lastnik stanovanja z neplačili česar koli. V primeru, da upravnik zahteva kaj takšnega, gre za poizkus goljufije, zavajanje in neupravičen zahtevek .

Če upravnik ni pravočasno, v imenu in za račun etažnih lastnikov, izterjal sredstev, ki bi jih v RS moral plačevati bivši lastnik, je to popolnoma njegova krivda. Razen v izjemni situaciji, ko je na neplačnika v RS, pravočasno opozoril etažne lastnike, ti pa so mu prepovedali vložiti predlog za izvršbo teh sredstev. V tem primeru mora za takšno prepoved (kakor tudi dovoljenje za podajo predloga izvršbe – razen če to ni določeno že v pogodbi o upravljanju) imeti pisni dokument. Če je s strani etažnih lastnikov (na primer članov NO) dobil »prepoved« izterjave, so dolžniki za manjkajoča vplačila, ki jih bodo v nadaljevanju (verjetno preko istega upravnika)
iztožili ostali etažni lastniki – točno ti člani NO, ki so takšno prepoved podpisali.

Če bi upravnik opravil svoje delo, bi bil ta dolg na podlagi prijav določenih terjatev, vpisan v ZK – ali s kakšnim drugim dokazilom potrjen kot dogovor med upravnikom kot pooblaščencem etažnih lastnikov - in stečajnega upravitelja ali sodišča - in bi se na koncu v celoti poravnal iz prejete kupnine. Upravnik pa ne bi od tebe skušal izterjati dolga, ki je v končni fazi nastal zaradi njegove malomarnosti ali nedejavnosti.

Za to, kar imenuješ »kredit za fasado« in poravnavo stroškov s tem v zvezi velja nekaj zakonsko določenih pravil, ki morajo biti izpolnjena še pred začetkom tega »projekta«. V nadaljevanju opisano lahko imenuješ tudi zakonska podlaga, na osnovi katere si sploh upravičeno dolžan plačevati obroke kredita, ki naj bi ti "pripadali".

Za sanacijo fasade je bilo potrebno doseči sklep etažnih lastnikov v višini malo nad 50% ali malo nad 75% ali pa celo 100% po deležih etažne lastnine.

Nad 50% v primeru, da so zadevo »spravili skozi« kot vzdrževalna dela, nad 75% v primeru, da je »šlo« za izboljšave, ki ne štejejo za vzdrževanje, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja - pomenijo pa vgraditev izolacije ali materialov, ki se vgrajujejo z namenom učinkovite rabe energije. Če pa je bila obnova planirana v takšnem obsegu, da je bilo zanjo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, pa je potrebni odstotek soglasja v višini 100%.
Pravilno sprejeti sklepi učinkujejo tudi na vse »naslednje« etažne lastnike, med katere sodiš tudi sam.

Tu ne bi rad še dodatno zašel v potankosti z opisovanjem odločanja na ponovljenih zborih etažnih lastnikov…če ne bo ravno nujno.

Vsak etažni lastnik ima od upravnika, ki ga plačuje za njegovo delo, pravico zahtevati upravljanje objekta na način spoštovanja zakonodaje. Etažni lastniki imate lahko na tisoče dobrih idej, ki so vse logične, potrebne in sprejemljive. Upravnik je dolžan poskrbeti, da bodo izvedbeni sklepi teh idej sprejeti na zakonit način. Govorim seveda o sklepih, ki imajo podlago v zakonodaji. Nekaterih »logičnih, dobrih in pametnih« dogovorov zakonodaja enostavno ne dopušča.

Naša še vedno prirojena balkanska praksa »saj se bomo že zmenili« tu ne pride v poštev. Če upravnik ni poskrbel za pravilen sprejem sklepov, potem lahko celoten »projekt odplačevanja« kredita na sodišču pade. Kakor lahko zadeva pade tudi v primeru, da je upravnik v pogodbi o najemu kredita - v imenu in za račun etažnih lastnikov podpisal nekaj, kar mu zakonodaja izrecno prepoveduje.

Kakšna je kreditna pogodba o kateri govoriš.....in če so z njenim podpisom kršena zakonska določila, pa ne morem vedeti. A na vsak način ti mora upravnik vpogled v vso zgoraj našteto dokumentacijo omogočiti vsaj na sedežu podjetja.
Če je upravnik "dober upravnik", ti bo seveda vse skupaj, s priloženim pojasnilom v nekaj urah po seznanitvi s tvojim zahtevkom, poslal v vednost po mailu.

Kako globoko se boš spustil v obrambi svojih interesov pa je tvoja odločitev. Napisal sem ti vse, kar moraš vedeti, da lahko svoje interese in pravice kar najbolje zaščitiš.
………………………………………………

Sedaj pa še malo mojega bolj osebnega razmišljanja. Ker ne poznam konkretne situacije, bom svoja dognanja in pomisleke z vsem v zvezi, opisal skozi napol zasebni razmislek:

Upravnik je moral zaradi neplačil vedeti, da s tem etažnim lastnikom nekaj "ne štima". Če je bolj "bukove sorte", mi moral to "zaslutiti" vsaj po dveh mesecih zaradi neplačil tekočih stroškov in vplačil v RS.
Pozanimati bi se moral kaj »je na stvari« in vložiti predloge za izterjavo in poplačila iz kupnine za prodano stanovanje….in take reči.

Česar ne poznam dovolj dobro in me ZELO moti je tole : če je bilo stanovanje sodno ocenjeno, ko je bila na objektu že fasada in nato prodano za kolikor pač je že bilo, potem si ga kupil dejansko bremen prosto. Z malo muke in izgube živcev bi po mojem lahko dosegel, da ti obrokov do št.60, ne bi bilo potrebno plačevati. Če nekdo ni opravil svoje dolžnosti in seznanil (kogar bi pač moral) z obstojem dolga na tem stanovanju,…ta dolg pa nato ni bil poravnan iz kupnine - to ni tvoj problem, poravnava tega dolga pa ne tvoja dolžnost.

Sodni cenilec je ocenil stanovanje v obstoječem stanju, ti pa si plačal izlicitirano ceno. Kupil si torej stanovanje v obstoječem stanju. Temu stanovanju pripada tudi solastniški delež na fasadi objekta. In če je bila fasada v času cenitve že narejena………ti naj od tu dalje pomaga dober odvetnik.

Torej, če je bila cenitev stanovanja opravljena pred izdelavo fasade, vsi sprejeti sklepi povezani z izdelavo fasade pa so bili sprejeti tako, kot določa zakonodaja – potem moraš plačevati obroke od nakupa stanovanja, pa do obroka številka 60.

Če je bila cenitev narejena po izdelavi fasade, pa je zadeva z nekaterih vidikov precej sporna. To spornost pa boš moral dokazovati na sodišču. Da bi ti lahko napovedal vsaj 95% uspeh pa bi moral imeti na razpolago cel fascikel podatkov in ne le nekaj stavkov opisane situacije.

Sam se moraš odločiti, ali boš sedaj financiral nekogaršnjo potencialno »nesposobnost in neznanje«, kar te bo stalo v končni fazi par tisoč €, ali pa se boš temu uprl in del od teh par tisoč € začasno vložil v dokazovanje, da imaš prav – in si nato za ta denar kupil avto – namesto da bi si ga » s tvojim denarjem« kupil nekdo drug ?

Še enkrat pa dodajam, da dejanske situacije v smislu podrobnosti ne poznam, zato sem zadeve skozi svoj razmislek opisal le hipotetično.

upravljanje objektov Mag dom,
Gorazd
#32
Pozdravljeni,

vprašal bi vas dve zadevi:
naš blok ima zunanjo fasado izvedeno tako, da so balkoni "zaključeni" z lesenimi ograjami, ta zaključek pa se nadaljuje od tal (vhoda v blok) do vrha (strehe), da ima enoten izgled. Stanovanje imam v prvem nadstropju, pod mojim balkonom je samo vhod. Zanima me, kdo mora skrbeti za vzdrževanje lesene konstrukcije-fronte? Predvsem se mi poraja vprašanje, ali pade vzdrževanje (tramov) od tal do mojega balkona name, ali pa se smatra celotna stvar kot skupna fasada?

Razmišljam o klimi (predvsem zaradi dogrevanja v prehodnem obdobju); blok je sestavljen iz treh enot (vhodov). Menda gre sicer za tri ločene "zgradbe" - vmes so diletacije, zanima pa me, kako se to smatra po zakonu? Moram pridobiti soglasja za montažo samo od sosedov iz mojega vhoda ali vseh vhodov?

Lp
Peter
#33
Pozdravljen,

odgovor boš našel v vaši Pogodbi o medsebojnih razmerjih - ki ste jo sprejeli etažni lastniki. Vsak etažni lastnik mora imeti en izvod te pogodbe. Razen seveda, če te pogodbe niste sprejeli.

In če je niste sprejeli, je zadeva načelno sledeča:
Najprej preveri na kakšen način se zbirajo sredstva na računu vašega rezervnega sklada.
Če se sredstva zbirajo ločeno po vhodih, skrbi vsak "vhod" za svoj stolpič, če pa se zbirajo (in vodijo) kot za en objekt, pa se smatra, da gre tudi v naravi za en objekt.
V tem primeru nosijo vse stroške nastale na skupnih delih objekta, vsi etažni lastniki.

Lesena obloga kot jo opisuješ predstavlja skupni del objekta – predvidevam, da ge za sestavni del fasadne obloge.

Če niste sprejeli POMR (ki je obvezen dokument) in ne vplačujete sredstev v RS, lahko dejansko stanje preveriš takole:

Če gre za tri ločene enote in so te tako tudi vpisane v uradnih evidencah (GURS), stroške na skupnih delih in napravah, nosite vsi etažni lastniki posameznega stolpiča.
Če je stavba (s tremi vhodi) vpisana kot ena stavba, pa se stroški obnov, vzdrževanj itn…delijo med etažne lastnike vseh treh vhodov.

Enako velja tudi za pridobivanje soglasij za namestitev klimatske naprave na skupni del objekta. Le da moraš poleg soglasja pri namestitvi upoštevati še lokalne občinske predpise. Ti predpisi ponekod ne dovoljujejo namestitve klimatskih naprav na pročelja objektov.
Predpisani proceduri se izogneš, če namestiš zunanji del naprave na svojem balkonu in ne na fasado objekta (pri tem pazi kam boš speljal iztek kondenzata).

Kot je v naši karikaturi balkanske države navada, seveda zgoraj omenjenih predpisov trenutno skoraj nihče ne spoštuje. Prisila v spoštovanje takšnih in podobnih predpisov, pa zna z odločbami inšpektorjev nastopiti v kratkem. In takrat se bo brez dvoma največja krivica zopet godila tistim, ki predpisov niso spoštovali.

Diletacije med objekti imajo drug namen in niso tam zaradi vidnega ločevanja stolpičev med seboj.

upravnik objektov Mag dom,
Gorazd
#34
Spoštovani:
Imam eno uprašanje: sem lastnik poslovnega prostora, ki nahaja pritlićju 3-etažn stavbbe, postor neuporaben, nima priključkov za vodo-elektriko-gretje, ima posebni vhod in z stanovajskim delom stavbe nima skupnih površin. V 1 in 2 nadstropju stanovanja, ki je last občine in še par drugih lastnikov (trenutno ne vem, koliko skupaj z menoj lastnikov). Brez mojego vedenja občina odločila, da bo z januarja 2015 stavba imela upravljalca, ki mi sedaj pošilja račune za upravljanje - cirka 12 eur., čeprav ni me razumljivo, s čim upravljajo? Račune posebej tudi moram plačati za stanovanjski sklad. Moj lastninski del je 45 odstotkov, ampak brez mojega soglasja mi naprtili plačilo storitev, ki mi jih ne ponujajo. Prosim, da mi razložite, kakšni so moji možnosti, da se znebim plačila v tej stavbi "storitev" upravljalca in tudi stanovanjskega sklada, saj ima stavba prenovljeno streho. Bom šla k upravljalcu in bi morala vsaj imeti neki argumente, zakaj ne bi jaz morala plačati te prispevke. Niti ne vem, zakaj so odločili stanovalci za upravljalca, razen če občina, kot silastnica 2 stanovanj v stavbi, prisilila druge lastnike ( tudi mene), da uzdržujem firmu za upravljanje, da naredi uslugu svojim proteže.
še vnaprej se vam zahvaljujem.
#35
Za odgovor potrebujem za začetek dva podatka:
1. koliko enot (stanovanj + poslovnih prostorov) je skupaj v stavbi. Če tega ne veš točno bova rekla takole - več kot 8 ali manj kot 8?
2. ali je tvoj solastniški delež res 45% stavbe

upravljanje objektov Mag dom,
Gorazd
#36
Hvala takojšni odgovor! Te podatke dobim pri upravljalcu, ker natamčno nič ne vem o tem. Jih posredujem vam takoj, ko obiščem firmu-upravljalca.
Lep dan zelim!
#37
Sedaj ti je mogoče malo bolj jasno zakaj potrebuješ upravljalca!!!
Ker nič ne veš.

Priporočam da si prečitaš: ""P R A V I L N I K o upravljanju večstanovanjskih stavb""

Vsekakor pa če že hodiš spraševat upravnika koliko vas je v manjši stavbi, naj ti da še kopije zapisnikov za leto 2015.

18. člen
(vpogled v listine)
V vsebino listin iz 65. člena zakona lahko lastniki pri upravniku vpogledajo ali iz njih prepišejo podatke ob navzočnosti upravnika ali njegovega predstavnika v času njegovih uradnih ur. Na zahtevo lastnika upravnik proti plačilu listine kopira.


Mi je pa čudno da si 45% lastnik poslovne stavbe pa nimaš pojma. V letu 2015 je bila vsaj 1 mandatorni zbor, kot skoraj polovičnega lastnika si sigurno vabljen. Oziroma so vedno vabljeni vsi solastniki predvsem zaradi sklepčnosti.
Kot 45% lastnik celotne stavbe mislim, da bi te prišel upravljalec celo za roko vlečt do zbora.

Meni se zdi da je celotna zgodba precej domišljiska, kot kaj druga.
#38
Spoštovani, hvala za odgovor!

Pri obisku upravljalca sem ugotovil sledeče:

1. Stavba ima več kot 8 stanovanj - ker je Geodetska Uprava nekaj spremenila v registru, in sedaj sta na istem naslovu, Repičeva ulica 2, dve stavbi z ločenimi vhodi, prej pa je to bilo obravnavano kto Repičeva 2 - vogal Župančičeva 1. Kar pomeni, da po zakonu »potrebujemo« upravljalca.

2. Stavba ima poleg stanovanjskih enot tudi 2 poslovna prostora, katerih 45% skupne površine sem lastnik jaz. Mar ne bi upravljanje moralo posebej obsegati stanovanjske objekte in posebej poslovne? Kjer bi se lastniki poslovnih prostorov posebej odločili za upravljanje?

3. V prostoru nimam nobenih priključkov - vode, kanalizacije, elektrike - ki so povezani s skupnim delom stavbe. Imam svoj ločen vhod, za to mi je upravljalec ne more zaračunavati stroškov, ki so povezani z uporabo skupnih prostorov. Če upravljanje predvideva vzdrževanje skupnih prostorov in skupnih priključkov (recimo dimnikarske storitve, popravila vodovoda, kanalizacije, itd.) in urejevanjem medsebojnih razmer stanovalcev bloka - tega dejansko ne potrebujem, te storitve so mi popolnoma odveč! Kar pomeni, da je 12€ za upravljanje meni povsem nesmiselnih.

4. Povedali so mi, da moram sklad obvezno plačevati, saj se z njim krijejo popravila fasade, strehe in razna vzdrževalna dela. Ker vzdrževalna dela zajemajo tudi vzdrževanje-popravilo skupnih prostorov, priključkov, skratka zadev, ki jih ne potrebujem in so mi nekoristne, bi lahko zahteval, da moj prispevek v rezervni sklad pravilno uskladijo – torej prispevam le za vzdrževalna dela/popravilo strehe in fasade?
Lep pozdrav
#39
1. Stavba ki jo navajaš ima v resnici 13 enot. Od tega 10 stanovanjskih in tri poslovne prostore, vodi pa se pod enotno številko stavbe. Po zakonu torej res potrebujete upravnika.

2. Ne, upravljanja ne bi mogli ločiti na stanovanjske in poslovne enote. S stališča upravljanja stanovanjsko-poslovnih stavb je na vašem naslovu 13 enot.
V primeru, da so posamezne enote popolnoma ločene od stanovanjskih in da v stanovanjski del lastniki in zaposleni v poslovnih prostorih nimajo vstopa (ne vstopajo kot uslužbenci), potem lahko upravniku pošlješ (priporočeno s povratnico) izjavo, z opisom dejanskega stanja. Šele nato ti upravnik ne sme več zaračunavati stroškov, ki izhajajo iz novih dejstev. Na primer skupne elektrike, čiščenja skupnih hodnikov, dvigala ipd...

To je lahko določeno tudi z dokumentom, ki je zakonsko obvezen in ga morate sprejeti etažni lastniki v stavbah, ki morajo imeti upravnika. Imenuje se Pogodba o medsebojnih razmerjih. Del tega dokumenta je lahko tudi člen v katerem je zapisana vrsta obratovalnih in drugih stroškov, ki ste jih dolžni plačevati lastniki poslovnih prostorov.

3. Kot solastnik stavbe si dolžan nositi vse pripadajoče stroške, ki iz solastništva izhajajo. To pomeni tudi vplačila v rezervni sklad - v višini bruto kvadrature tvoje lastnine. Kakšne vrste investicij in pod kakšnimi pogoji se lahko iz tega sklada krijejo pa predpisuje zakonodaja.

upravnik Mag dom,
Gorazd
#40
Hvala za odgovor!
Pomeni, moj prispevek v RS odvisen od velikosti mojega prostora?
Upravnik še sedaj mi ne zaračunava stroškov skupne elektrike, čiščenja skupnih hodnikov, dvigala ipd... Ampak, kako naj izognem plačilu, recimo, popravila skupne za vso stavbo vodovodne instalaciji-priključka, če jaz z njim ne koristim?
#41
Samo tako, da solastniki stavbe s Pogodbo o medsebojnih razmerjih ali aneksu k obstoječi POMR (ki je zakonsko obvezna), z malo nad 75% po deležih etažne lastnine določite kaj ste dolžni lastniki PP plačevati in česa ne.

V skrajni sili pa obstaja pa tudi predlog sodišču, da o tem odloči v nepravdnem ali pravdnem postopku.

upravljanje objektov Mag dom,
Gorazd
#42
POMR je obvezna tudi za večstanovanjske stavbe z manj kot devetimi posameznimi deli?
#43
Ne. Je pa zelo priporočljiva.
S POMR se namreč med drugim določijo (opredelijo) tudi skupni deli stavbe, ki so jih dolžni vzdrževati vsi solastniki v višini svojih solastniških deležev.

upravnik Mag dom,
Gorazd
#44
V našem bloku je 25 stanovanj, zato imamo upravnika. Za čistočo bloka skrbi stanovalka, kateri plačujemo čiščenje na roko. Čisti vhod in stopnišče v blok, ter stopnišče med etažami.
V sklopu bloka-z zadnje strani je tudi 5 garaž naših stanovalcev in pa parkirišče.
Ta parcela na katerih je parkirišče je v zem. knjigi vpisana (lastnik občina) z opombo, da je parcela namenjena kot nestvarna služnostna pravica za naš blok, vendar tega ne čisti niti naša čistilka, niti občina oz. komunala. Zanima kdo je odgovoren za čiščenje , če pride do kakšne poškodbe posebno pozimi, ko ni spluženo oz. posipano. Stanovalci sami, ker nimamo uradnega čistilnega servisa? Ali bi moral upravnik vztrajati, da v dogovoru s stanovalci poskrbi, da se določi kdo čisti ta del okolice bloka.
Torej povzetek: lastnik parcele občina-namen nestvarna služnostna pravica-poškodba-odgovornost, da ni očiščeno zimskim razmeram primerno.
Hvala za odgovor in lep dan vam želim
#45
Oprosti, a tega pojma še ne poznam (kar pa ne pomeni, da ne obstaja - le v moje interesno področje ne sodi). Poznam nepravo stvarno služnost ki je v bistvu stvarna služnost ustanovljena v korist določene osebe. Se pravi, da gre v za služnost z lastnostmi stvarne in osebne služnosti. V bistvu naj bi šlo za rabo služeče nepremičnine. Neprava stvarna služnost je ponavadi narejena v korist določene osebe in ne vsakokratnih lastnikov nekega zemljišča. Tako da ne razumem čisto dobro vsega v zvezi tvojega vprašanja.

Če ima vaš blok nekaj podobnega, potem ste vi uporabniki in odgovorni za vse, kar se tam zgodi...in pa seveda tudi za vzdrževanje. Za poškodovanje tuje stvari pa je odgovoren ponavadi (in vedno!) tisti, ki je poškodbo povzročil.

Za čiščenje ste odgovorni etažni lastniki, ki morate najeti nekoga, ki bo to zemljišče vzdrževal (pozimi?). In to ne nekoga po sistemu dela na črno, kot imate urejeno s čistilko, ampak nekoga, ki se z vzdrževanjem profesionalno ukvarja, ali pa bi se vsaj želel in ima svoje "početje" tudi zavarovano za primer da "nekaj" poškoduje.

Za fizične poškodbe naključnih pasantov ali lokalnih prečkarjev pa seveda tudi odgovarjate "imetniki nestvarne služnostne pravice" - če pravilno razumem uporabni namen posledice tega kar imenuješ nestvarno služnost.

Več o tem pa bi vam moral znati razložiti (z vašo materialno odgovornostjo vred v primeru, da tega dela ne krije zavarovanje vaše stavbe) vaš upravnik, ki verjetno zadevo pozna bolj, kot lahko jaz razberem iz tvojega zapisa.

upravnik stavb Mag dom,
Gorazd
1 2 3 4 5
Iskanje po temi