[Tone]

Nekatere stare plastenje za vodo (0,5 oz. 1,5l) so prav neverjetne, vodo iz pipe imaš v njej 2 uri in že smrdi, naslednji dan za znort. Daš enako vodo v drugo staro plastenko in je po mesecu brez vonja. O tem sem tudi bral, do tega pride čez čas, dokler je neodprta je vse OK.

Razmišljam o nakupu vikenda z na videz staro azbestno kritino in zajemom deževnice. Bojda dokler kritina ne razpada in začnejo odpadati nitke ni krize, koneckoncev je kup velikih vodovodnih cevi iz azbesta.
Kaj menite?

[medo9]

Plastenke imajo različne oznake, nekje sem to videl, pa se ne spomnim kje... označene so s številkami 1, 5 ... morda še kakšna druga in naj bi pomenile tudi kvaliteto/obstojnost embalaže za živila.

Strokovnjaki za kritine pravijo, da dokler je streha cela ni problema... moja teta ima 30+ let staro streho in je deževnica edini vir (sicer same ne pije)... po drugi strani pa imam jaz predsodek pred takšno kritino (pa k sreči izvir pitne vode, da imamo lahko deževnico samo za zalivanje).

[men218]

Smrdeča voda iz kapnice oz. iz cisterne je bila pri meni zaradi nečistoč v cisterni.
Zadevo sem rešil z filtri pred vstopom vode v cisterno. Imam tudi filtre za hidropakom. Tudi oglje.
Klorni šok sem sam izvedel z tableto za bazene.
Sosed je imel smrad, ker cisterna ni popolnoma vkopana in se poleti voda segreje.

[CimaBella]

@Tone, glede azbestne kritine je res, da dokler je cela (in mokra), ni problematična. So pa izjemno nevarna azbestna vlakna oz delci, ki se lahko vdihnejo posebej, če gre za dolgotrajno izpostavljenost. zbestna vlakna najprej povzročijo pljučno bolezen, pljuča brazgotinijo in postanejo manj elastična, na ta način je zmanjšanja pljučna funkcija. Poleg tega je pogosta hitra progresija v pljučnega raka, posebej še, če je izpostavljeni kadilec. Zelo majhna je verjetnost, da bi se bolezen razvila iz enkratne izpostavljenosti na visoki ravni izpostavljenosti oziroma izpostavljenosti nižji ravni azbesta v krajšem obdobju.

Azbestna vlakna, ki so nevarna, nastajajo pri lomljenju in prašenju kritine ter vdihovanju delcev. Ravno zato je priporočljivo azbestno kritino odstranjevati po dežju ali pa kritno med odstranjevanjem vsaj malo močiti (da potem postane streha bolj spolzka je kirurški problem ), ter paziti, da se ne meče s strehe, da ne prihaja do loma.

Vendar znanstveni argument pri meni osebno morda ne bi pretehtal psihološkega momenta, ki bi zahteval, da se kritine čimprej znebimo.

Kot naravni element je lahko azbest prisoten v površinskih in talnih vodah, najpogostejši vzrok za prisotnost v pitni vodi pri nas pa so azbest cementne vodovodne cevi. Stopnja odpuščanja vlaken iz cevi je odvisna od starosti cevi ter kislosti in trdote vode. Brez nevarnosti lahko pijemo vodo, v kateri je od 1,5 do 4 milijone vlaken na liter vode. Mogoče pa bi za boljši občutek vseeno lahko namontiral vmes kak filter, ki bi zaustavljal ev. azbestna vlakna, če se ne motim bi zadoščal filter tam okrog 1 mikrona. Samo tole zadnjo trditev bi morala preveriti.

[edid]

@Tidra: Kako imaš pa rešene fekalije? Verjetno z greznico? Ali se izpusta iz cisterne za deževnico in iz greznice zbirata v ponikovalnici? Imaš povsod sifone, da ni povratnega smrada iz greznice, preko ponikovalnice, v deževnico?

[CimaBella]

edid: mičken zamujaš z odgovorom :wink:

[edid]

@CimaBella: Jooooj, pa res. Hvala! Šment, res nikoli ne gledam datumov.

No, sicer pa vseeno za vse ostale, ki nameščate greznice skupaj z rezervoarji za deževnico:

- Poskrbite, da se izpusti v ponikovalnici nikoli ne srečajo brez sifonov, vsaj v rezervoarju za deževnico!

[SloCop]

Tudi nam se obnese, pet let.... vodovodno vodo uporabljamo samo v kuhinji (pomivalni stroj deževnica), in za umivanje. Ostalo je vse deževnica. Enkrat letno spraznim in sšistim zalogovnik cca 20 kubikov, na cca 3 mesece zamenjam ogeljni filter in to je to. Porabe vode iz omrežja imamo 3 članska družina 4 kubike mesečno.
Poleti laufa bazen, zalivanje, pranje - namesto pometanja, polivanje, skratka z vodo se ne špara in je je vedno dovolj.

[Tidra]

Nikoli ni prepozno z vprašanji ali odgovori kar se kapnice tiče,... hehehe
Jaz še kar iščem ustrezno rešitev zase,... sedaj sem kar dolgo vozil v cisterni vodo od prijatelja in imel več ali manj mir kar se težav s smradom vode tiče, problem je sedaj v tem, da dejansko živim tu in mi je 5000L občutno premalo, saj je potrebno na cca 4 tedne vozit vodo in tudi ta voda dobi nek vonj, ko se nivo vode v zbiralniku zniža do neke meje a za to sem našel odgovor na neki hrvaški strani, kjer je mojster obrazložil to dejstvo s tem da v bistvu pridem v nivo kjer ima zbiralnik svojo mikro klimo v kateri se pač odvijajo neki procesi. Za to je tudi dobro uporabljat umirjen dotok vode, da se voda v samem zbiralniku ne meša preveč.

No in seveda se mi je sedaj malo spet potožilo po tem, da bi zbiral kapnico, ker se mi ne da stalno vozit vode in s tem spet odprl pandorino skrinjico, s tem da sem sedaj namestil spredaj filter in miren dotok, plavajoči odvzem vode, pred samim hidropakom imam še manjši filter a glej ga no zlomka,... en del strehe je dokaj črn, kar pomeni da ima voda sedaj dokaj močan vonj po tem mahu al kaj jaz vem po čem,...

Tudi ko dam zajetno količino klora, topla voda kar močno vonja po tem. Ali je kdo že kako uspešno rešil ta problem, brez da bi menjal strešno kritino.

Hvala
LP
I.

[SloCop]

Vonja se rešiš samo z ogljem.... kar se tiče neoporečnosti pa predlagam UV luč, smo zmontirali v firmi in se reč dejansko super obnese. Luči se kupijo po različni moči, pač odvisno od željenega max pretoka.

[Tidra]

nene,... odliv in preliv kapnice ni povezan z greznico vse je ločeno,...

trenutno edine ideje ki mi hodijo po glavi so:
- menjava strešnikov (in pol, bom čez 10 let na istem...)
- izdelava večjega betonskega zbiralnika
- namestitev filtra z aktivnim ogljem, to bi mogoče pobralo malo vonja, da me potem nebi to več tako zelo motilo,... in če se to izkaže za dobro varijanto, bi namestil posebi še na toplo vodo, ker na tej se ta vonj najbolj začuti

[Homer]

Če imaš tako plesnivo streho, bi jo jaz poskušal razkužiti s klorom....
Varekina bi bila najbrž kar primerna.... (navadna, ne tista parfumirana)
Seveda je po razkuževanju potrebno streho sprati (pa ne v zbiralnik)

Smrad v zbiralniku pomeni gnitje.
Torej je treba zmanjšati pogoje za gnitje.
To pa je manj zraka (čim bolj poln zbiralnik in zmanjšati prezračevanje), čim manj svetlobe v zbiralniku in seveda preprečiti vstop organskih snovi (očistiti streho in filtrirati dotok). Drevesa v bližini hiše znajo precej onesnažiti streho in žlebove (listje, iglice, storži, ....), ki potem tam razpadajo in seveda to potem konča v zbiralniku.

Od kar sem posekal drevesa, ki so mi "zasipavala" streho z iglicami in storži, je voda čista in brez vonja. Pitna najbrž ni, a za to kar jo uporabljamo (sanitarije in zalivanje) ni pomembno.

[Tidra]

Nene,... definitivno ne gre za proces gnitja v zbiralniku, kot sem ga omenjal v starih prispevkih, ker sedaj sem po dolgem času polnil zbiralnik s kapnico.

Ker je bil naliv dokaj dober, sem najprej pustil vodo teči mimo, da je dobro namočilo in opralo streho, potem pa mi je v enem dnevu napolnilo cca 4000L zbiralnik. Vsa voda je tekla skozi filter, manjši prod, kamenje in oglje, mirni dotok v zbiralnik in plavajoči odjem.

Voda je takoj imela vonj ne vem kako ga opisat, jaz bi najbolje primerjal to z vonjem zemlje,... voda je popolnoma čista kar se barve tiče,...

Tako da edino kar jaz lahko povežem s tem pojavom so črni strešniki na eni polovici strehe, seveda bolj na severni strani,...

Seveda sem v vodo dodal tudi Izosan, ki se vonja v mrzli vodi, med tem kotopla voda prevzame ta drugi vonj po "zemlji",...

Ima kdo mogoče idejo, kje kupiti tko na kile aktivno oglje, ker v filter ga bo šlo kar zajetna količina,... heheeh

Ali bi bilo mogoče za probat samo s tistim manjšim filtrom z aktivnim ogljem pred hidropakom.

LP
I.

[Homer]

Sam praviš da je "črna streha"
Prvo moraš rešiti vzrok, torej očistiti in razkužiti streho, ne pa "zdraviti" posledice.

[Tidra]

Ja se strinjam, da je najprej potrebno oprat streho a se vseeno sprašujem koliko dolgo bo ta rešitev sploh zdržala. Sem dal vodo na analizo in dobil dokaj dobre rezultate, saj je kemično gledano voda zelo dobra, mikrobiološko gledano pa ni primerna brez prekuhavanja ali dodajanja Izosan-a G, kar se mi zdi dokaj spodbudno, saj se mikrobiološki problem da odpravit, med tem ko če bi bila kemično neprimerna, se ne da veliko narest.

Še vedno pa iščem primerno rešitev za večji zbiralnik, vse živo sem že našel, med drugim tudi to da ti sestavijo cca 16m3 zalogovnik iz betonskih plošč,... žal za enkrat še nobene primerne za moje potrebe in situacijo kamor je treba zbiralnik vkopat.