[fosil]

Rad bi naredil drvarnico. Da tla drvarnice ne bi bila vsa blatna sem se odločil, da naredim betonsko ploščo in na njo postavim celotno drvarnico. Zunanje dimenzije drvarnice in posledično tudi plošče bi bile 6 m x 3.7 m.

Zanima me ali lahko postavim betonsko ploščo 20 cm debeline kar direktno na zemljo, brez kakršnegakoli nasutja? Tla so sestavljena iz 40 - 50 cm zemlje in nato vse ilovica. Zgledoval bi se po temeljnih ploščah za hišo in dal mrežo tako zgoraj kot spodaj. Na kaj naj sem oprezen pri izdelavi? Vseeno bi si rad prihranil nek izkop. Tla so dokaj trda in zbita.

[armto]

Tole tudi mene zanima. Prosim za kakšno mnenje.
LP

[som16]

fosil,
priporočil bi ti vsaj 40cm nasutja. Pod nsutjem pa odvedi vodo, da ne pride do t.i. "riževega narastka". :wink:
Zavedati se moraš , da je cona temeljenja 80-90 pod terenom zun. ureditve.
Glede na dvojno armaturo , menim da je ne potrebuješ.
Tudi polšča bi bila dovolj 12cm. Seveda , ne za zelo velike obtežbe; tampon pa primerno urejen in utrjen.


Lep pozdrav

[fosil]

Som, hvala za odgovor. Teža bi bila kar velika. Višina drvarnice od znotraj bi bila 220 cm. Če naložim prostor do vrha z bukovimi drvami to pomeni težo 1400 - 1500 kg/m2.

Kako naj zdaj izvedem armaturo, dvojna ali enojna? Če je enojna, spodaj ali zgoraj?

Kako pa zgleda ta "rižev narastek"?

[CvetkoP]

To ni nobena huda obremenitev, saj je statična. Armatura bo služila za to, da se plošča ne bo zaradi premikov in zmrzali razpadla. Armiraj jo normalno spodaj, debelina 12cm pa bo dovolj.

[runocar]

CvetkoP,
res ni posebno velika obtežba vendar moraš zadevo gledati tudi z vidika prazne drvarnice. Na robu plošče je nosilna stena (teža stene je precej večja od enakega volumna drv) Na nosilni steni streha...
Znotraj objekta prazna plošča. Tudi to je eden izmed možnih obtežnih primerov.
Nagradno vprašanje: Kje v plošči se pojavljajo nategi pri takšnem obtežnem stanju in takšnem načinu temeljenja?

Naloga betonskega železa (armatura, mreže...) je prevzem nategov v betonu, ki se pojavijo pri zunanji obtežbi. V zgoraj navedenem primeru se nategi pojavijo v zgornji coni predvsem pri robu plošče.

Skratka. Če ne bo temelja po robu plošče za zgoraj naveden primer armatura zgoraj! Če špekuliramo še z dodatnim zmrzovanjem pod ploščo, bo verjetno globina zmrznjene zemljine na robu drvarnice večja, večje bodo volumske deformacije - potrebna armatura spodaj. Rezultat: armatura spodaj+zgoraj. (Če si v dilemi kako in kaj, potem raje armairati spodaj + zgoraj z manjšimi mrežami, kot pa samo spodaj z močno mrežo) To je moje mišljenje. Čakam na ugovore mojstrov.

[CvetkoP]

Saj je samo drvarnica, ne pa bunker....... Pred leti so zidali hiše iz bistveno manj železa in betona pa še danes stojijo........

[fosil]

Sem se pozanimal v trgovini koliko stanejo kaj mreže. Od oka gledano je tako, da stane en kilogram mreže okoli 1 EUR. Mreža Q188 je težka 39 kg in stane 44 EUR. Mreža Q335 pa je težka 69 kg in stane 60 EUR.

Glede na tloris plošče bi rabil skupaj 4 mreže. Dve bi dal zgoraj in dve spodaj. Bo dovolj Q188 ali moram dati močnejšo? Ploščo bom vseeno dal debeline 20 cm.

[runocar]

Saj je samo drvarnica, ne pa bunker....... Pred leti so zidali hiše iz bistveno manj železa in betona pa še danes stojijo........

Seveda. Ni bilo estrihov (125kg/m2), stene so se med sabo iz etaže v etažo "poklapale", manjši razponi, čista geometrija (tlorisi prostorov so bili bolja ali manj lepih medsebojnih dimenzij, razmerij ...) Poleg tega je po tedaj veljavnih standardih bila predpisana koristna obtežba ra preračun v stanovanjih manjša kot je sedaj. Pomisli samo na vodno posteljo. Ne mi rečt, da so jih na veliko prodajali pred tridesetimi leti. Pa še nekaj. Včasih je bil material drag, delovna sila poceni. Projektanti so imeli več časa za projekt in zadeva je bila bolj naštudirana kje in koliko armature je potrebno. Danes se hiti, material je v primerjavi z delovno silo cenejši. Iz tega razloga se npr. poševnih palic ne izvaja več razen v ekstremnih primerih pa čeprav so pri prevzemu striga ob podpori bistveno bol učinkovite kot vertikalna stremena (za prevzem striga)

Sicer pa drvarnica danes in nekoč - bistvena razlika! Plošča debela 20cm je pa res malo prehuda.

[runocar]

Pa še bolj konkretno za Fosila
Armatura je odvisna tudi od zbitosti tal...

Plošča d=16, +-Q189 = zmaga. (pazi na zaščitni slog, da ga bo dovolj) Predlagam podložni beton, če nisi za podložnega, potem pa kar ploščo 20cm in armaturo dvignit od tal vsaj 4-5cm. zgoraj je dosti 2cm zaščitnega sloja.

LP

[fosil]

runocar, nekako tako sem mislil tudi narediti. Plošča bi res bila debela 20 cm. Spodaj bi dal zaščitni sloj 5 cm, zgoraj pa 3 cm. V sredini bi mi ostalo potem le 10 do 11 cm "mesa".

Drvarnica bo drugače res narejena tako, da bodo nosilne stene ob robu. Vmes ni nobenih stebrov, ne nič. Omenil sem, da bodo zunanje dimenzije 6 x 3.7 m in svetle višine 2.2 m. Volumen drvarnice je nato (če odbijem en meter pri vratih, da lahko not stopiš) 5 m x 3.5 m x 2.2 m = 38.5 m3. Gostota bukovih ali hrastovih drv je 700 kg/m3, torej bo polna drvarnica težka dobrih 27 ton. Ne vem no, meni se takšna teža zdi zelo velika in nočem, da bi mi cela plošča že po nekaj letih grdo popokala.

[runocar]

fosil,
Nič bat. Mam občutek, da me ne razumete.
Ne vem glih dobre primerjave pa bom poskušal neke stvari razložiti na drug način.
Imaš plehnat lonc. Postaviš ga na trdno, ravno podlago. notri nasuješ npr. svinčene kroglice. Ali je dno kaj obremenjeno? NI. Zakaj ne? Ker je akcija svinčenih kroglic enaka reakciji podlage. Dno lonca je obremenjeno samo tako, da stiska pločevino. Kritično pa postane, ko hočeš lonc dvignit. Sedaj se bo dno (če ni premočn lonc) izbočilo ...

Ko drva pritiskajo na ploščo z zgornje strani, približno enako pritiska zemljina ploščo s spodnje strani navzgor. (zakon o akciji in reakciji) Tu je predpostavljeno, da je obtežba bol ali manj enakomerno razporejena po plošči.
Drugo pa je, ko na robovih pritisne stena. Ta obtežba pa ni več enakomerno razporejena po plošči!!! Zaradi relativno toge plošče pa so pritiski zemljine pod celotno ploščo približno enaki. No in v tem primeru imamo v sredini plošče nek pritisk s spodnje strani nimamo pa na zgornji strani obtežbe, ki bi zadevo uravnotežila. To razliko med pritiski pa mora sedaj prevzeti armatura v zgornji coni!!

Še en primer.
Greznica.
Običajno je merodajna obtežba za stene zasute greznice tista, ko je greznica prazna. (zemeljski pritisk)

[fosil]

runocar, razumem to z zemeljskim pritiskom. Naredil bom tako, kot sem napisal v svojem prejšnjem prispevku. Zdaj samo razmišljam, če se mi da ali ne da beton za ploščo mešat na roke ali pa naročim kar hruško za teh slabih 5 kubikov betona. Moram razmislit, če se mi splača na roke delat...

[som16]

fosil,
predlagal bi hruško, brez nadaljnega. Pojdi direktno v betonarno in se zmeni. Saj smo ljudje...... :lol: :wink:


Lep pozdrav

[runocar]

predlagal bi hruško

A so že zrele? :roll:

Tudi malo heca mora bit sploh pa z moje strani, ker sem v zadnjih nekaj dneh zelo težil.

Lepo se imejte in dober tek. :wink: