[telmos]

Bo že veljalo, da je v vseh slabih stvareh polno dobrega

[soplmed1]

Razmišljam o elektro-katodni zaščiti bojlerja, pa me zanima ali bi lahko bila anoda iz nerjavnega jekla.
Toga magnezijeva anoda v enem kosu mi ne pride v poštev, ker je odprtina na bojlerju preblizu stropa. Če bi bila iz nerjavnega jekla, bi bila narejena v treh kosih, ki bi bili med sabo povezani s privarjeno žico iz enakega materiala.
Na spletu sem našel samo bolj sofisticirane materiale (Platinum/Titanium ali Platinum/Niobium/Copper Core ali Mixed Metal Oxide), pa še za te ne vem, kje bi jih lahko nabavil.

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")matcorunichr("46")com/indexunichr("46")php?id=89[/url]
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")dk-kaelteanlagenunichr("46")de/en/html/3387/cathodic-protectionunichr("46")html[/url]

[sašo65]

Bo že veljalo, da je v vseh slabih stvareh polno dobrega

si montitral kdaj Hdriin bojler v povezavi kolektorji+TČ :?:
Čist nakratko: je vreden nakupa?

[telmos]

Ne, ker mi pol tič in pol miš varijante ne gredo skozi.

[CimaBella]

soplmed1, a zdaj je že definitivno, da si imel antacid v bojlerju, ali so bile še druge spojine v tej želatini?

(Škoda, da Mg anoda ne pride v poštev, mogoče bi lahko doma izdeloval še donat. Ok, priznam v naprej, malce bedna fora.)

[soplmed1]

V analizo sem dal v dva laboratorija, a za enkrat od njih nisem prejel nobenih rezultatov.

[xavi]

Traja nekaj časa.

[prasuvse]

Razmišljam o elektro-katodni zaščiti bojlerja, pa me zanima ali bi lahko bila anoda iz nerjavnega jekla.
Toga magnezijeva anoda v enem kosu mi ne pride v poštev, ker je odprtina na bojlerju preblizu stropa. Če bi bila iz nerjavnega jekla, bi bila narejena v treh kosih, ki bi bili med sabo povezani s privarjeno žico iz enakega materiala.
Na spletu sem našel samo bolj sofisticirane materiale (Platinum/Titanium ali Platinum/Niobium/Copper Core ali Mixed Metal Oxide), pa še za te ne vem, kje bi jih lahko nabavil.

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")matcorunichr("46")com/indexunichr("46")php?id=89[/url]
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")dk-kaelteanlagenunichr("46")de/en/html/3387/cathodic-protectionunichr("46")html[/url]

Želatina je lahko Fe, Cu, drug oksid - zaredile so se bakterije in zrasle v to, kar ste potegnili iz bojlerja.
Do tega pojava pride zaradi galvanike - različni materiali (pleh, fitingi, el.grelec itd.).
Dandanašnji pleh je iz svega in svačega (manj kvaliteten kot včasih) in nujno potrebuje dodatno zaščito.
Anoda je lahko ena izmed rešitev (delna), vodo je potrebno dodatno kondicionirati (tega pa guruji foruma ne prakticirajo - se smejijo in učijo drugače - delajo škodo!, so pa kljub temu odgovorni.

Nevednost ali ignoranca uporabnika je eno, drugo je prodajalec/monter, ki ne upozori na možne posledice slabe/pomanjkljive izvedbe.

To velja tako za sanitarno (pitno) vodo, kot tudi vodo v ogrevalnem sistemu (talno, radiatorji). Poseben tretma imajo aluminijasti radiatorji!

Osnovni tretmaji so - mikromehčanje vode, zaščita proti koroziji, proti algam. Predhodno vedno priporočljivo čiščenje sistema.

Koliko to stane??? Manj, kot kasnejša sanacija! :wink:

[sassapo]

Še vedno velja, da je emajliran bojler zakon.
Inox bojler je ok. če ga galvansko ločimo, kar pomeni vse priključne cevi iz umetnih mas.

[gremlin]

Še enkrat, soplmed1 ni edini. Malce visok pH vode in aluminijeva anoda. Nobenih bakterij ali alg in popolnoma anorgansko.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.hotwater.com/lit/bulletin/bulletin14.pdf">http://www.hotwater.com/lit/bulletin/bulletin14.pdf</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://en.wikipedia.org/wiki/Aluminium_hydroxide">http://en.wikipedia.org/wiki/Aluminium_hydroxide</a><!-- m -->

[CimaBella]

proti algam

Kolikor mi je znano, alge rabijo za obstoj fotosintezo. Razen če ne delate steklenih cevi, s strani alg ne bi smelo biti problemov.

Če je soplmed segreval na 450 st. C in se snov ni spremenila, snov verjetno res ne bo organska, ki vsaj na Zemlji, bazira na ogljiku.

Če pa bi lahko mikromehčanje vode in kaj predlagaš za zaščito pred korozijo malce bolj natančno razložil, bi bila pa hvaležna.

[soplmed1]

xavi, najlepša hvala za analizo "pudinga".
V zadnjem desnem stolpcu so zapisani % zastopanosti posameznega kemijskega elementa.
Kot je bilo pričakovano, je daleč v ospredju aluminij.
[img]httpunichr("58")//www2unichr("46")arnesunichr("46")si/~soplmed1/forum/slike/bojler/analizaunichr("46")jpg[/img]

xavi-ja bi prosil, da mi še malo obrazloži, zakaj so določeni kem. elementi dvakrat zapisani.
Pa tudi to, kaj je še s preostalimi cca 70 % od 100-tih. Ali je to morda bila voda še preden so vzorec posušili? Če je to res bila, bi je moralo biti, vsaj po moji oceni, bistveno več.

[triggerhappy]

Takoimenovan "puding" prinese voda. Vodovodne cevi so pač iz različnih materialov in podložne koroziji. Veliko je tudi blata, ki ob različnih težavah vdre v sistem.Vse to se nabira na dnu bojlerja, ker je pač težje od vode.

Anoda pa ni zaradi kamna, ne vem kje to pobirate. Imenuje se žrtvena anoda In je namenjena zaščiti kotla pred galvanskim tokom, ki teče preko ozemljitve takrat, ko je bojler izklopljen. Zadeva mora biti iz magnezija, ker je najbolj primeren.

Lp

[soplmed1]

Si imel že priliko v živo videti ta "puding"? Ker če bi, ne bi rekel, da je to od blata. Blato ni prosojno, aluminijev hidroksid v gel obliki pa je. Pa tudi ni toliko težji od vode, da se ne bi lepil v večjih količinah tudi na steno bojlerja in na izmenjevalec, medtem ko blato se ne bi - to tudi sam trdiš.

Ne vem od kje ti to, da galvanska zaščita deluje le, ko je bojler izklopljen. Pa tudi ne vem od kje ti to, da ta galvanski tok teče preko ozemljitve.
Ko si že tako pameten, mi še to razloži:" Zadeva mora biti iz magnezija, ker je najbolj primeren."

[hiškapiška]

xavi-ja bi prosil, da mi še malo obrazloži, zakaj so določeni kem. elementi dvakrat zapisani.

Imaš ICP-MS rezultat, ki ti da prisotnost večih izotopov iste snovi.