[Žerjavar]

po tvojem avto ki vozi pol časa 150 km/h in pol časa 50 km/h porabi enako kot bi vozil konstantno 100km/h.

Ni primerljivo!
Toplotne izgube iz prostora so linearne z razliko temperature. Poraba goriva ni linearna s hitrostjo avtomobila.

Še kje pušča?

[alanford]

Homer, pusti avtomobile.
Samo še en komentar, da ne bodo bralci zbegani, glede na 7% prihranka na vsako °C - gre za notranjo temperaturo prostorov in ne za temperaturo dvižneg voda.

[jani65]

Poraba danes (celi dan oblačno) skupaj z toplo vodo 12 kw oz. 1,2 l kurilnega olja. Me zanima, koliko te dni skurijo peletarji in tisti z kurilnim oljem.

Odgovor
Od 16,30 včeraj do danes 20,20 poraba 48kw (energent peleti) brez sanitarne vode,180m2, temperatura v stanovanju 22,5sC ,STČ 5,5kw,hiša brez izol. fasade

[Homer]

@Žerjavar
Pušča, pušča.....
Beri ZRMK!

[Hanzi]

Nisem prebral še vsega. Na koncu piše da vtemenska regulacija privarčuje 10%, termostatski ventili pa 10-15%. Si prav predstavljam?
Če da, potem je ne rabim. Imam termostatske ventile.
Če pa se % seštevajo, potem pa

[Homer]

Prihranke ne moreš enostavno seštevati.
Prvi ukrep naredi največ, vsak naslednji pa le izboljša tistega prejšnjega.

Tudi pri izolaciji se navaja, da fasada prinese npr 30%, podstrešje 30%, okna 30%, pa še tlak kakih 15%. Po tvojem izračunu sploh ogrevanja ne bi rabil :lol:

[Tourer]

Ja kaj bo Žerjavar rekel na trditve ZRMK ?

[Zaspanc]

Da ga tudi Grobovški kdaj konkretno userjejo. Pa občasno ga tudi res.
Ampak to ne spremeni tesnenja vode, ki še kar malce pušča

[sassapo]

Hm, hiša v danem trenutku za pokrivanje trenutnih toplotnih izgub potrebuje npr. 40°C topel dvižni vod. Brez regulacije napajamo radiatorje z npr. 70°C, termostatski ventili skrbijo za regulacijo.
Nepotrebno smo do radiatorjev dovajali 30°C pre-toplo vodo, kar definitivno pomeni večje izgube na samih cevovodih, še posebej, če so ti razvejani po zunanjih stenah.

[Hanzi]

Te izgube ostanejo v hiši. Razen če imaš cevi napeljane po hladni garaži.
Koliko je izgub če greješ 5 ur s 70C ali pa 24 ur s 40?
Ta problem imam sicer ”ročno„ rešen s termostatskim ventilom. Namesto da vremenska vsako minuto premika mešalnega za eno stopinjo gor ali dol, ga jaz nekajkrat letno zasučem. Pri vsem delu okoli priprave drv me to delo ne pobralo.
Se pa strinjam da je vremenska dobra zadeva za ljudi ki so samo takrat v kurilnici kot je monter, oziroma za ljudi ki želijo imeti kurilnico pod nadzorom kar iz fotelja v dnevni, iz pisarne, na dopustu. Tukaj sem pa jaz bos.

[Hanzi]

Prihranke ne moreš enostavno seštevati.
Prvi ukrep naredi največ, vsak naslednji pa le izboljša tistega prejšnjega.

Tudi pri izolaciji se navaja, da fasada prinese npr 30%, podstrešje 30%, okna 30%, pa še tlak kakih 15%. Po tvojem izračunu sploh ogrevanja ne bi rabil :lol:

sem bil 99,9% da ne gre po sistemu seštevanja kar si nazorno pokazal s fasado.
Torej ti praviš da z regulacijo porabiš 90% goriva, če pa ji dodaš pa še termostatske pa 89%?
Koliko porabiš če imaš samo termostatske?
To sprašujem zaradi tega, ker praviš da vremenska ki je na prvem mestu prinese največ prihranka. Ostali jo nekako samo dopolnjujejo.

[Žerjavar]

a kaj bo Žerjavar rekel na trditve ZRMK ?

Morda res ne lažejo, prav gotovo pa ne povejo vse resnice.

OCENA PRIHRANKOV ENERGIJE
Velikost prihrankov energije z vgradnjo kakovostnih regu-
lacijskih naprav znaša v primerjavi z nereguliranimi ali ročno reguliranimi ogrevalnimi sistemi povprečno Podani so max možni prihranki:
• regulacija temperature prostora v odvisnosti od zunanje tem-
perature z vplivom na mešalni ventil do 10%, sem povedal o prihranku na račun odpiranja oken namesto popravka nastavitve mešalnega ventila.
• z vplivom na temperaturo v kotlu (nizkotemperaturni) do 13%, Moraš imeti nizkotemperaturni kotel in ga lahko tudi ročno ustrezno nastavljaš. Opisani prihranek je le na račun šlamparije.
• z vgradnjo termostatskih ventilov od 10% do 15% , Tudi tu je prihranek le na račun človeške šlamparije, ker ne nastavlja ročnih ventilov rasiatorjev, oziroma ne uravnoteži grelnih teles, da bi imel le en termostat za vso hišo. Če ti navadni termostat vzdržuje temperaturo prostora 22 +- 0,5 C, ne more biti prihranka z vremensko regulacijo, ki ti drži 22 +- 0,1 C. Izgube iz prostorov bodo totalno enake = ni prihranka.
• prekinitev ogrevanja oz. nočno znižanje temperature
ogrevne vode (lahka gradnja) do10%. Za masivno gradnjo z dobro izolacijo pa ne povedo, ker je zelooo malo

Če bi pri ročni regulaciji dejansko reguliral, bi vsi ti prihranki bili bistveno (2 do 3 x) manjši.

Nepotrebno smo do radiatorjev dovajali 30°C pre-toplo vodo, kar definitivno pomeni večje izgube na samih cevovodih, še posebej, če so ti razvejani po zunanjih stenah.

Nepotrebno smo imeli višjo temperaturo, ker nismo ročno regulirali - položaj mešalnega ventila. Vsa toplota, ki je kot "izguba" iz cevovoda, dejansko ogreva prostor - temu je tudi dovajana toplota namenjena - ni izgub. Ja, cev ob zunanji steni po nepotrebnem višje ogreje zid, čisto enako in še bistveno večjo površino je pri radiatorju. Glede na velikost teh dodatno gretih površin, bi težko govoril o omembe vrednih % izgub.

Kje še voda pušča?

[Hanzi]

Ali twrnk kje omenja hidravlično uravnoteženje sistema?
Nekateri zadnje čase to zelo propagirajo, pa imam občutek da ga 3/4 monterjev ne naredi. Marsikomu se najbrž niti ne sanja ne kaj je to. Sploh tisti, ki je še včeraj pekel burek, danes pa kotlovnice montira..

[Žerjavar]

omenja hidravlično uravnoteženje sistema?

Pri termostatskih ventilih uravnoteženje ni potrebno. Za prostore brez termostatskega ventila ali regulacijskega termostata pa je potrebno.

[Hanzi]

Sinko je zadnjič pri somu ”hvalil” termostatske ventile z možnostjo nastavitve pretoka. A to ni ”hidravlična uravnoteženost”. Vsaj zdi se mi da sem tudi besedno zvezo slišal.