Homer Napisal:Citat:Homer, kateri mešalni ventil na tvoji shemi bo zaprt in s tem preprečil vdor hladne vode iz povratka talnega ogrevanja v peč?
Če sta mešalna ventila ogrevalnih krogov zaprta se, se bo kroženje vode zaključilo mešalni ventil, črpalka, radiator (talno) nazaj na mešalni ventil. Kroženja vode skozi peč ne bo!
To je že vse res, ampak s tem prenehamo ogrevati vse ogrevalne kroge. Voda v njih bo sicer še vedno krožila, le dotoka energije ne bo. Oz. ogrevali bomo le s tisto malenkostjo elektrike, ki jo pokurijo obtočne črpalke. Torej je tvoja rešitev pred vdorom hladne vode v peč izklop ogrevanja?! In to za večno. Jaz tega ne razumem kot uporabno rešitev.
Homer Napisal:Citat:Recimo, da to dodatno tipalo na povratni vod v peč postavimo. In ugotovimo, da je tam premrzla voda. Potem naredimo ... kaj?
Možnost, ki jo omenjaš, da s pregrevanjem hiše (običajno skozi radiatorje) rešuješ pregreto peč, sem že zaznal. Pa še več podobnih. Ampak kako z vsemi temi možnostmi preprečiš vdor mrzle vode v peč na "tvoji" shemi?
Tipalo v povratnem vodu peči meri temperaturo in primerja z vstopno. Če na regulaciji npr nastaviš dT=10 stopinj, bo mešalni ventil odprlo le toliko, da bo povratna voda znotraj te razlike. Bolj kot se bo voda segrevala, bolj bo odpiralo mešalni ventil, seveda le toliko kot je potrebno za ogrevanje. Z drugimi besedami, se bo mešalni ventil ob zagonu počasi odpiral. V bistvu je to "stranski učinek" omejevanja odjemne moči radiatorjev.
Tole bodisi sploh ne bo delovalo bodisi nima smisla. Poglejmo dva scenarija. V prvem ogrevalni krog dobi dovolj energije za svoje potrebe. V tem scenariju že "smer regulacije" ne štima. Če želimo z regulacijo mešalnega ventila ogrevalnega kroga vzdrževati konstantno razliko med dovodom in povratkom v peč (pri predstavljeni shemi), je ob segrevanju vode, ki prihaja iz peči, mešalni ventil potrebno pripirati in ga nikakor ne še bolj odpirati. Pa še potem imamo maneverskega prostora zelo malo, saj bomo strašno hitro končali ob povsem zaprtem ventilu.
Recimo, da imamo razmere, ko vse paše, pozicija mešalnega ventila je pa nekje na sredi, da lahko gremo na obe strani. Zdaj se pa voda v peči nekoliko segreje. Ob nespremenjeni poziciji mešalnega ventila ogrevalnega kroga, bo toplejša voda stekla tudi v ogrevalni krog. Da se v ogrevalnem krogu odda enako energije (ker je v tem scenariju dobi dovolj po predpostavki), mora iz njega nujno priteči ustrezno hladnejša voda kakor prej. Sicer ob zmanjšanem pretoku, ampak pretok nas tukaj ne zanima. In naša razlika se poveča, celo iz obeh koncev. Če bi ventil bolj odprli, bi v ogrevalni krog odtekla še toplejša voda in se vrnila še hladnejša, razlika bi potem bila samo še večja. Če pa po drugi strani ventil pripremo, bo v ogrevalni krog šla hladnejša voda, vrnila se bo toplejša in razlika se bo zmanjšala, oz. recimo ostala enaka prvotni, ki jo želimo vzdrževati.
Zdaj pa poglejmo še drug scenarij, kjer je ogrevalni krog podhlajen, ne dobiva dovolj energije, požre vse, kar mu damo in mu uspe. Značilnost tega je, da je pretok konstanten, vedno maksimalen. Spet imejmo razmere, ko nam vse paše in mešalni ventil nekje na sredini, voda v peči se pa malo segreje. Spet bo skozi nespremenjeno pozicijo mešalnega ventila še v ogrevalni krog šla toplejša voda. Tukaj se bo nekoliko segrela tudi voda v povratku iz ogrevalnega kroga. A manj, kot dovod, saj bo pri višji temperaturi ogrevalni krog uspel sprejeti več energije, kar pomeni večjo temperaturno razliko ob enakem pretoku. Večja bo torej tudi razlika. Tukaj z dodatnim odpiranjem mešalnega ventila resnično še zvišamo temperaturo povratka, načeloma celo do naše željene razlike. Se pa pojavi vprašanje smiselnosti takšnega početja. Zakaj bi sploh omejevali moč ogrevalnega kroga, če bi pa mešalni ventil lahko še bolj odprli, s tem ogrevalnemu krogu hitreje dali potrebno energijo, hkrati pa z vsem skupaj še dodatno dvignili temperaturo povratka? Želimo si namreč tako enega kot drugega hkrati.
Aleš
P x t = c x m x delta T 
