[remi]

Moja računica je pokazala, da se ne splača delati v lastni režiji, če pri materialu ne sprejemaš kompromisov.
Nakup vsega materiala za Helios sistem preko najcenejšega ponudnika na internetu z 19% davkom in brez poštnine je bilo zelo blizu računu uradnega monterja z 9,5% davkom – subvencija.
Ker je materiala volumsko zelo veliko, verjetno tudi poštnina ne bi bila povsem zanemarljiva.
Je pa res, da bi v lastni režiji naredili bolj pedantno in z manj ovinki kot so naredili profesionalci.

[Litvak]

a se da oddat vlogo na ekosklad samo za rekuperator? Npr cevi in razdelilce sem že zmontiral, kupil vse na keš brez računov, rekuperator pa bom kupoval drugo leto spomladi (preden se bomo preselili).

[gt001]

to je specificen primer, zato preveri, ko bo naslednje leto razpis objavljen. to je sicer mozno. subvencija se potem obracuna le na vrednost racuna za dobavo in vgradnjo rekuperatorja.

[Litvak]

piz... jaz sem vedno specifičen primer pri gradnji

Ja, meni se je to zdela najboljša opcija, saj sem cevi in komore dobil res poceni, kar se pa rekuperatorja tiče pa je najboljše da ga vzamem "uradno" na račun (tudi zaradi garancije) in zakaj potem nebi oddal še vloge za subvencijo?

[gt001]

nisi edini specificen
drugace pa ja, prav razmisljas

[Litvak]

hvala, veliko sem se naučil ravno od tebe

[gt001]

hvala hvala - temu se rece learning by doing, nemalokrat tudi learning by error

[primoz75]

e, točno tako sem jaz razmišljal. Razvodi v lastni režiji, rekuperator pa montiran od strokovnjaka

boo počakali na razpis eko sklada

[Žiga]

@primoz75, mogoče razmisli še o tem, da bi prezračevalne cevi od rekuperatorja do vpihov izoliral. Tako boš lahko kdaj preko prezračevalnega sistema hišo tudi aktivno, hladil (v nekaterih primerih verjetno celo pasivno), z do dvemi kW. Tako hlajenje bo namreč precej bolj udobno kot s klasičnimi klimami. Je pa fino, če imaš v tem primeru tudi talno gretje.

[Žiga]

Mogoče še to. Načeloma pelješ zrak iz "čistejših" prostorov (bivalni, spalnice), v "umazane" (stranišča, kuhinje, kopalnice). Vmes med čistimi in umazanimi pa je še en tip prostorov - garderobe, shrambe, hodniki, omare, utility... Prezračevanje boš bolje izkoristil, če boš iz čistih prostorov zrak najprej napeljal v srednje čiste, nato pa od tam v umazane.

[primoz75]

hvala za info.

1. s čim se izolirajo vpihovalne cevi?

2. kako zrak speljem iz čistih prostorov v srednje čiste in šele nato v umazane?

[gt001]

k tocki 2: tok zraka izvedes z ustrezno porazdelitvijo dovodov/odvodov zraka po prostorih -> na tem mestu je hvalezno, ce temu sledi tudi arhitekturna zasnova hise: "cisti" deli hise na enem koncu, "umazani" na drugem.
sumasumarum to pomeni, da dovajas svezi zrak v bivalni/spalni del hise, odvajas ga pa na drugem koncu v kuhinji/sanitarijah/kopalnici/shrambi. vmes pa posredno prezracujes se predporstor/garderobo/shrambo itd. iz tega naslova se kaze koristno, da vsota dovedenega/odvedenega zraka po etazah ni enaka -> s tem se doseze se posredno prezracevanje stopnisca.

ps.: prestudiraj internetno stran od enetsi - imas obdelane vse detajle iz teoreticnega, izvedbenega in cenovnega vidika.

[Žiga]

@primoz75
1. ne vem, mogoče s podobno izolacijo, kot se izolirajo pocinkane prezračevalne cevi. Sam imam cevi v betonski plošči in s tem nimam problemov.

2. Če imaš npr. garderobo ali podoben prostor poleg kopalnice ali stranišča, pri stranišču ignoriraš dvig vrat za 7 mm in to narediš samo pri garderobi, potem pa narediš preboj iz garderobe v wc. Tako bo večina zraka šla najprej v garderobo in šele nato v wc. Tudi če srednje čist prostor (garderoba) ni neposredni sosed stranišča, lahko s pomočjo cevi spelješ zrak iz garderobe v kopalnico, namesto da narediš dodaten odvod zraka v garderobi. Tako za prezračevanje stranišča in kopalnice izkoristiš ta zrak, ki ga drugače nebi in v hiši dosežeš enako kvaliteto zraka z manj intenzivnim prezračevanjem. To se včasih splača, včasih pa ne, presodi sam. Verjetno pa ne boš tega nikjer drugje slišal, če boš iskal potrditev. Moraš pa imeti v mislih, da morajo biti preboji med sobami zvočno izolirani, drugače se bo slišalo iz ene sobe v drugo.

Še nekaj, Enetsi priporoča vpih nasproti vrat, karkoli že to pomeni. Sam trdim, da je predvsem pomembno, da vpih ni usmerjen proti vratom, čeprav tudi to nebi bila katastrofa. Iz stališča dolžine cevi je zelo zanimiv vpih nad vrati. Vsaj včasih je imel tako rešeno Lumar. Njihova napaka pa je, da imajo rozete pri vpihu zelo majhne šobe, zato se zrak zelo slabo vpihuje v prostor. Kljub temu so meritve CO2 pokazale, da ima to razmeroma zanemarljiv vpliv na kvaliteto zraka v sobi. Če bi bile šobe nekoliko večje, npr. premera vsaj 1.5 cm, bi bil zrak vpihan precej globje v sobo. Tudi vpih v direktno iz cevi v prostoru nad omarami je zelo zanimiv (cenovno ugoden, saj ne potrebuješ rozete in vpihovalne komore), kjer zrak usmerimo tako, da zaokroži po sobi.

Potrebna izmenjava zraka je po mojem mnenju povsod podcenjena. Seveda je odvisno tudi od tega, ali boš imel dobro zatesnjeno hišo ali ne. No, moja hiša je zelo tesna (n50=0.18), in 20 m3/h na oseb v spalnicah je že malo na meji. Čez čas se ti standardi dvignejo in želiš imeti vedno in povsod super zrak.

Osebno se mi zdi zelo posrečen način, da zrak namesto pod vrati v sobo spraviš nad vrati.

[gt001]

enetsijeva teorija o vpihih nasproti vratom pomeni pravzaprav lociranje vpiha diagonalno najdlje proc od vrat. tako bi naj bila izmenjava zraka najintenzivnejsa -> ni "neprepihanih" kotov.

[Žiga]

Sliši se logično. Se mi pa postavlja vprašanje, kako mora potem izgledati rozeta za vpih. Namreč če je izpih na vse strani,potem gre del zraka direktno nazaj proti vratom, in za ta del bi rekel, da ni dobro izkoriščen. Prav tako ni nujno, da je v sobi samo en kot. Lahko so trije približno enako oddaljeni. Rozeto bi bilo logično namestiti v sredinskega, vendar pa ne verjamem, da sta tako sosednja dva kota dobro prepihana.
Po drugi strani meritve CO2 kažejo, vsaj kot sem uspel jaz hitro videti, da bistvenih odstopanj ni še v primerih, kjer bi pričakoval, da slabše ne more biti (Lumarjeve hiše, ki nad vrati zrak razpihujejo na vse strani s šobami, velikimi mogoče 3mm, ki popolnoma ustavijo hitrost zraka). Je pa res, da sem to samo na hitro videl, in si mogoče prehitro ustvaril mnenje, zato bom meritve ponovil še sam.

@gt001, mogoče veš, kaj točno naj bi pri Enetsiju pomenilo izpodrivno prezračevanje. Ta izraz me vedno bega pri njih. Namreč za izpodrivno prezračevanje bi morali biti vpihi pri tleh, odvodi pa pod stropom. Tukaj sta dva problema, prvič to, da Enetsi izrazito odsvetuje dovode pri tleh (predragi in nepratkični), priporoča pa dovode pod stropom, po drugi strani pa za odvod iz sobe predlaga spodrezana vrata, kar je odvod pri tleh. Prav tako bi morala biti temperatura vpihanega zraka nekoliko nižja, torej dogrevanje zraka ne pride v poštev. Pravzaprav predlagajo vse kontra izpodrivnemu prezračevanju.