Naš je v teh dveh treh letih spekel nekaj piščancev (imamo sladek zob na njih), tudi kruha in pic. Je pa res, da ga ne kurimo baš pogosto, smo bolj delavska družina, zgodaj od doma, pozno nazaj. Izkoristimo ga bolj za kak vikend.
Kar se samega pečenja tiče je treba vedeti, da to ni ventilatorska pečica. Kurišče je na eni strani in ko potegneš loputo iz "posodice" na "piščanca", torej iz ogrevanja zgornje plošče na ogrevanje pečice, preusmeriš ogenj preko kanala ob obok same pečice. Seveda ima ogenj na začetku višjo temperaturo, kot na samem koncu poti preko pečice, predno ga vrag vzame v dimnik, zaradi tega vam hrano na strani, kjer je bližje kurišču malce bolj peče.
Enostavneje to pomeni, da ne smete pozabiti obračati hrane vsake toliko časa. Piščanec bo naprimer po uri in pol nedotikanja v pečici izgledal, kot bi zaspal na soncu. Ena stran prepečena, druga pak ne.
Sam tudi obvezno ob vsaki hrani v pečico dodajam šalico vode. To pa že veva zakaj, kajne.
Sicer se mi ne da zdaj iskati karakteristik in izkoristkov samega štedilnika, lahko pa izkušenjsko rečem, da se ta gora pleha, železa in šamota segreje od hudiča in da bi kuril recimo od jutra do večera v naši hiši (konkretno izolirana), bi v teh prostorih crknil.
Je pa zanimiva ena stvar, tudi povod polemike na temu forumu cca dve leti nazaj, ko je bilo precej pametovanja/ugibanja, kako kurjenje vpliva na termostat štuk višje.
Naš štedilnik je lociran v kuhinji v kleti. Na skrajnem vogalu hiše. Nekaj urno nažiganje požene temperaturo v tem prostoru preko 30 stopinj, resnično postane savna, ne glede na zunanji mraz!! Sprobano pri nekih zunanjih -10 stopinjah. Vendar pa že prehod v druge prostore kleti tega ne občuti. Na drugi strani kuhinjskega zidu je kopalnica in v njej ne moreš ugotoviti, da je na drugi strani zidu pobesnel štedilnik. Merjeno s temperaturnimi sondami, da ne bo kdo mislil, da je to produkt kakšnih inhaliranih substanc.
Takenako velja za nadstropje višje. Tam na steni mirno počiva termostat, ki se mu gladko je**, kaj počnemo v kleti. Sam vem, zakaj je temu tako, ne bi še žnjtič razlagal, štorija je dolga kot ponedeljek.
Zakaj flancam to solato? Enostavno zaradi tega, ker so že prihajale pobude in nasveti, da bi lahko na tak način ogreval kompletno hišo. Vržeš štedilnik nekam v kot, vanj par polen.......in hodiš v gatah v vseh treh štukih. No, ne bo šlo. Vsaj v naši hiši ne, ne s tem štedilnikom. Niti ni namenjen temu. Za takšne čarovnije so včasih zidarili centralne kmečke peči, ali pa razna akumulacijska zmeneta. Torej, lokalno ogrevanje da, kompletna hiša ne. Razen, če imate kurjača, ki bo kuril nonstop in da vam globoke preklade ne bodo zapirale konvekcije. Tu bi se potem dalo debatirati.
Še ena stvar, ki se je pripetila pri nas. Na začetku nikakor ni hotel konkretno segreti pečice. Ne glede na to, koliko odprta vratca dotoka zraka, ne glede na to kako poprasto suha so bila drva, enostavno notri ni in ni gorelo tako, kot bi moralo. Ene dva tri kurjenja. Potem pa je vrag vzel šalo. Takrat sem zakuril isto kot vsakič in pričakoval, da ponovno ne bo nič pretiranega. Pustil vse odprto in šel gor, verjetno početi eno od svojih petstotih bedarij.
Kmalu je zasmrdelo. Hudo zasmrdelo. In spravilo bajto v dim. Panika, šprint dol! Odpreti vsa okna, vhodna vrata, v kuhinji miljon stopinj, zgornja plošča štedilnika čisto razžarjena, cagar na pečici zabit na 300 stopinj (več ne gre).
Postopek žganja barve štedilnika smo opravili kar v pol urce :-)
V čem je bil point, da je tokrat pobesnel, takrat pa ne, pojma nimam, niti danes. Ampak od takrat kuri ko hudič, tako kot je treba. Za pico sem pečico tako segrel, da se mi je po dveh minutah vžgal peki papir in sem potem to pico uporabil kot frizbi za psa. Samo enkrat, ker nazaj jo ni prinesel. Kljub zoglenelosti......
Naj bo toliko zaenkrat, da ne bom dolgovezil in dolgočasil.
