PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Vezava peči in material

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#46
Če imaš polnjenje na vrhu, je dobro da imaš v notranjosti kljuko, sicer ti pumpa vročo vodo porine navzdol po zalogovniku in posledično zmeša.
Največji zgago naredi bojler v zalogovniku. Sploh če ga greješ z najtoplejšo vodo. Ali zmanjšati pretok, povezati obe kače če spodnje nimaš zasedene s kolektorji, ali pa v bojler spustiti vodo par stopinj toplejši kot jo rabiš. Recimo da spustiš notri 45C. Da to dosežeš pa lahko narediš tudi s termostatskim ventilom od esbeja(cca 50 evrov), če ti je acc predrag, ali če na wdc nimaš več prostora za motorne pogone.
#47
Če bf imel talno jaz, potem me mešanje načeloma ne moti. Ker je tudi 40 še uporabno tako za bojler kot talno. Pri radiatorjih pa je druga pesem. Tam pa si 40 veliko ne pomagaš, sploh če je radiator poddimenzioniran. Je pa dobro v tem da te prej v bajti začne zebsti kot pa tople vode zmanjka na pipi. In posledično greš kuriti in si zadevo rešil.
#48
Jaz se strinjam s Screemerjem, razen zakasnitve glede ogrevanja radiatorjev pri zaporedni vezavi. Res je manjša zakasnitev, če imaš peč z malo vode in tipalo dovolj visoko na zalogovniku, pa če dobro znaš zakurit. Pri nas je zakasnitev odvisna od kurjača, pri bolj kurjaško usposobljeni osebi cca 30 min, ne tako zelo usposobljena oseba pa, khm, rata tudi kakšno uro preden gre topla voda v radiatorje.

Če boš jemal Seltronovo regulacijo, je najbolj delati točno take hidravlične sheme, kot so narisane. Program je namenjen povprečnemu uporabniku in ni zelo fleksibilen. Če hočeš, da ti črpalke izklaplja, ko dosežeš željeno notranjo T, rabiš DD2+ ali verjetno vsaj termostat, sicer goni vodo v nedogled s sicer nizkimi dvižnimi vodi. Kako drugače ustavit črpalke, razen seveda ročno, ni bilo ugotovljeno z moje strani.

Pri ogrevanju bojlerja preko zalogovnika je varianta, da narediš preko mešalnega ventila (dražje), ali pa da pustiš direkten krog z švoh črpalko (ceneje). Še vedno pa kasneje lahko vežeš žarnico v serijo, če kiksneš s premočno črpalko. Je pa obakrat isti problem, podaljšaš čas dejanskega ogrevanja SV. Izkoristki ogrevnja bojlerja preko zalogovnika so precej bedni.

Za regulacijo povratka v peč ACC odlično opravlja svojo nalogo.

Je pa tako, v mojo naslednjo kurilnico, če bo kdaj potrebna, gre definitivno ročno preklapljanje med dvema viroma energije in minimiziranje avtomatike. Razen ACC, ta mi je pa res všeč. Big Grin
#49
Se pravi, če napišem nekaj opornih točk

Prva varianta
-regulacija povratka v peč z DD2 namesto laddomata - Orlanova elektronika ima to možnost samo ne vem kako deluje - ima kdo izkušnje iz prve roke?
-črpalko v povratku nastavit na najnižjo hitrost zaradi polnjenja zalogovnika in mešanja vode v njem
-premer cevi 35mm da je pretok čim počasnejši

- vezava SV na stran zalogonika zalogovnika da ne meša vode v njem (ne vem kakšna je razlika če se da odvzem za SV na vrh, saj gre tam voda ven in ne noter - ni direktnega curka po sredini zalogovnika

- črpalka za SV ravno tako nastavljena na najnižjo hitrost in povezane obe tuljavi na bojlerju skupaj da dobimo iz bojlerja čim nižjo temp nazaj v zalogovnik

ali

z regulacijo zagotoviti čim nižjo temperaturo ogrevanja SV (nekaj stopinj nad željeno temperaturo - se pravi okoli 55°C)

-gretje radiatorjev preko mešalnega ventila, ravno tako z omejeno temp - čim nižjo da še radiatorji lahko zadovoljivo grejejo - okoli 60°C ter uporaba sobnega termostata

-vsako nadstropje pustiti vejo zase (v spodnjem se grejejo samo 4 radiatorji, zgoraj jih je 10)

- uporabo WDC20 in shema 423e

Druga varianta -poceni pa je:

-fizična vezava enaka kakor prej
-uporaba elektronike od peči za regulacijo povratka - če gre, če ne uporaba ACC20
-gretje SV z črpalko na najnižji brzini
-gretje radiatorjev ročno nastaviti na povratek in pustiti - ventili brez motorne glave, pa še vedno uporaba sobnega termostata za ugašanje črpalk
-ni potrebe po WDC20

Sem prav povzel?
Dajte popravit če ne...

Koliko profitiram če zmečem ali prišparam jurja kolikor je razlika med tema dvema vezavama?
#50
Bojlerja že imaš?
Si razmišljal o spirali v zalogovniku oziroma a potopljenem bojlerju. Inox rebrasta špirala naj bi bila boljša. Meni je žal da se nisem zanjo odločil in bi imel vse skupaj v zalogovniku. Edino ne vem koliko mora biti delta T oziroma površina špirale da lepo ogreje vodo če točiš banjo recimo.
Je pa težava če ti v zalogovniku kaj spusti. Takrat si ga pa.....
Bojler zamenjati je ceneje in lažje od 2k zagotovila s kupom ”notranje opreme”. Jaz ga v kosu (brez podiranja hiše) niti ven ne dobim več.
#51
Hanzi, bojler že je, menjam samo peč in dodajam zalogovnik.
#52
OrangePower Napisal:Se pravi, če napišem nekaj opornih točk

Prva varianta
-regulacija povratka v peč z DD2 namesto laddomata - Orlanova elektronika ima to možnost samo ne vem kako deluje - ima kdo izkušnje iz prve roke?
-črpalko v povratku nastavit na najnižjo hitrost zaradi polnjenja zalogovnika in mešanja vode v njem
-premer cevi 35mm da je pretok čim počasnejši

- vezava SV na stran zalogonika zalogovnika da ne meša vode v njem (ne vem kakšna je razlika če se da odvzem za SV na vrh, saj gre tam voda ven in ne noter - ni direktnega curka po sredini zalogovnika

- črpalka za SV ravno tako nastavljena na najnižjo hitrost in povezane obe tuljavi na bojlerju skupaj da dobimo iz bojlerja čim nižjo temp nazaj v zalogovnik

ali

z regulacijo zagotoviti čim nižjo temperaturo ogrevanja SV (nekaj stopinj nad željeno temperaturo - se pravi okoli 55°C)

-gretje radiatorjev preko mešalnega ventila, ravno tako z omejeno temp - čim nižjo da še radiatorji lahko zadovoljivo grejejo - okoli 60°C ter uporaba sobnega termostata

-vsako nadstropje pustiti vejo zase (v spodnjem se grejejo samo 4 radiatorji, zgoraj jih je 10)

- uporabo WDC20 in shema 423e

Druga varianta -poceni pa je:

-fizična vezava enaka kakor prej
-uporaba elektronike od peči za regulacijo povratka - če gre, če ne uporaba ACC20
-gretje SV z črpalko na najnižji brzini
-gretje radiatorjev ročno nastaviti na povratek in pustiti - ventili brez motorne glave, pa še vedno uporaba sobnega termostata za ugašanje črpalk
-ni potrebe po WDC20

Sem prav povzel?
Dajte popravit če ne...

Koliko profitiram če zmečem ali prišparam jurja kolikor je razlika med tema dvema vezavama?

Nobenega odgovora?
Še eno vprašanje, kako wdc krmili temp v bojlerju? Jaz mu rečem naj bo ta temp 55 stopinj in to je to? - on potem ugaša in prižiga črpalko glede na senzor v bojlerju preko neke diference ali kako drugače?
#53
Da, bere tipalo v bojlerju, potem pa glede na nastavljeno histerezo žene črpalko. Seveda mu postaviš tudi pogoj do katere T v zalgovniku lahko poganja T. Če ima zalogovnik 20C najbrž ne boš gonil pumpe. Sevceda pa jo v menuju lahko tudi ročno poženeš, oziroma nastaviš da dela tudi pri 20. Bolje je imeti 20 kot 10
Vsaj SGC dela po tej logiki. WDC je pa itak mercedes proti sgc.
#54
Jaz ti svetujem WDC20, pocenis lahko, ce imas samo en ogrevalni krog in ne rabis regulacije ACC20.
Temperaturo bojlerja krmilis tako da nastavis koliko stopinj zelis imeti in casovno (tedenski termostat)
#55
Kaj pa za kontrolo temp v prostorih? Rabim dd2+ v vsak štuk, da bodo pumpe delale na zahtevo.
To verjetno dela če imam samo en ogrevalni krog, pumpe ostaneta itak dve...

DD2+ se priklopi preko kabla če se ne motim?
#56
rabis toliko sobnih termostatov kolikor imas mešalnih ventilov, DD2+ rabi 2 žici
#57
dkp-25KW Napisal:
OrangePower Napisal:Kdo pa v prvem primeru kontrolira izklop in vklop črpalke - recimo da so vsi prostori topli, vsi ventili so zaprti. Kaj takrat dela črpalka?

casar odgovor temu vprašanju je : " .............

Odvisno:
  • Tehnična rešitev je, da ima regulator temperaturni senzor v vsakem prostoru in potem vidi ali je v katerem od prostorov ogrevanje potrebno ali v nobenem ni. V slednjem primeru lahko ugasne črpalko, v ostalih primerih črpalka deluje.
  • Administrativna ali politična rešitev je, da definiraš neke pogoje, pri katerih ogrevanje prostorov ne bo delovalo, ne glede na to, če se takrat tudi najde kak prostor, ki ne bo dovolj topel in bo imel odprt ventil. Recimo, ko je nekaj dni zapored povprečna dnevna temperatura nad 18 °C, nehaš ogrevati, dokler nekaj zaporednih dni povprečna dnevna temperatura ni spet pod 18 °C. Ali pa podobno ne ogrevaš ponoči, le da tam gledaš temperaturo 12 °C. Ali pa ne ogrevaš ob delovnikih med 9h in 14h.
  • Možna rešitev je tudi, da črpalka pač non-stop deluje, a takrat pač na minimalni moči.

OrangePower Napisal:Ne gre mi skupaj ko nekateri zagovarjajo da se jim voda v zalogovniku ne meša, eni pravijo da se bo...

Poročil, da se voda v zalogovniku ne meša, je veliko, ampak vsi tisti bodisi bojlerja sploh nimajo bodisi hočejo povedati, da se jim mešanje ne dogaja ob gorenju peči, porabi talnega ogrevanja in podobno. Glede ogrevanja bojlerja iz zalogovnika obstaja sicer peščica ljudi, ki je z raznovrstnimi pristopi to mešanje bolj ali manj omejila (dva sta se celo oglasila že v tej temi), pri veliki večini se pa to hudo meša.

OrangePower Napisal:Tukaj ni vsega narisanega samo zanima v globalu mnenje za vsako povezavo - prednosti/slabosti.

Verziji 1 in 2 sta skoraj enaki. Ob uporabi razdelilca sploh v kombinaciji z uporabo že sestavljenih blokov lahko računaš na bolj estetsko rešitev, na manj in lažje delo ob montaži na eni strani in na nekaj večje izgube in verjetno tudi dražji material na drugi strani. Kaj točno v primerjavi z ostalima dvema pomeni verzija 3, je najbolj odvisno od izvedbe priklopov v zalogovniku, česar tukaj ne vemo. Če so stranski priklopi zgoraj izvedeni tako, da omogočajo porabo vode do vrha zalogovnika, potem verzija 3 v prvi vrsti pomeni slabšo odzivnost in večje izgube. V nasprotnem primeru pa je dobro porabljati vodo z vrha, drugače tam vzdržuješ neuporabno kapo vroče vode, ki ti gre samo v izgube. Ni pa nujno, da kar vse porabnike napajaš z vrha, lahko samo kakšnega, zelo pogost primer je, da je to ogrevanje sanitarne vode. Bodi pozoren tudi na dimenzijo priklopa na vrhu. Pri ne tako malo zalogovnikih je manjše dimenzije, kar ni ravno ugodno, za pretok k vsemu skupaj.

Imajo pa vse te tri verzije dve poglavitni slabosti, ki pa resnici na ljubo pri tvoji konfiguraciji (dva ogrevalna kroga radiatorjev in bojler) nista tako kritični, kot bi v splošnem lahko bili. Pri vseh ogrevalnih krogih se namreč uporablja najbolj vroča voda, ki je v sistemu na voljo, in vsi povratki od ogrevalnih krogov se zmešajo skupaj v vodo neke povprečne temperature med njimi. Če kdaj nameravaš dodati kakšno talno ogrevanje, sončne kolektorje, ogrevanje sanitarne vode z zunanjim toplotnim izmenjevalcem ali kaj podobnega, pa to zna postati zelo resna težava.

Prvo slabost lahko rešiš tako, da vodo za ogrevalne kroge, predvsem tiste, ki potrebujejo nižjo temperaturo, mešaš z večpotnimi mešalnimi ventili iz različnih nivojev zalogovnika, drugo pa tako, da povratke, ki niso vedno na približno najnižji temperaturi v sistemu, v zalogovnik spelješ posebej in umestiš na ustrezno mesto v zalogovniku. Tudi to slednje je v tej temi že bilo omenjeno.

Hanzi Napisal:Če bf imel talno jaz, potem me mešanje načeloma ne moti. Ker je tudi 40 še uporabno tako za bojler kot talno. Pri radiatorjih pa je druga pesem. Tam pa si 40 veliko ne pomagaš, sploh če je radiator poddimenzioniran.

Čudno razmišljanje. Mešanje je tem večji problem, čim večja je razlika med najvišjo temperaturo, ki jo potrebuješ za ogrevanje česarkoli, in najnižjo temperaturo med vsemi povratki, oz. je majhen problem, če je ta razlika majhna. Nekako ne verjamem, da bi poleg bojlerja menjava radiatorskega ogrevanja s talnim to razliko lahko zamanjšala. Seveda bo tista zmešana voda še dolgo uporabna za talno ogrevanje, bo pa problem z njo ogreti bojler.

Ne vem, kako si ti predstavljaš ogrevanje bojlerja z ogrevalno vodo pri 40 °C. Zame je normalno ogrevanje bojlerja na nekje 55 °C, za kar potrebuješ ogrevalno vodo pri okrog 60 °C, če nočeš, da bo ogrevanje trajalo v nedogled.

Glede radiatorjev, pa če ti povem za naš primer, zelo veliko časa gre v radiatorje voda pri temperaturi, ki ni višja od 40 °C, sploh v prehodnih obdobjih in ponoči. Čez 60 °C je redkokdaj. Doslej opažen rekord je 66 °C pri -18 °C zunaj in v času prve ure po koncu nočnega znižanja, ko se ogreva z nekaj višjo temperaturo kakor normalno.

OrangePower Napisal:-regulacija povratka v peč z DD2 namesto laddomata

A ni DD2 sobna enota?

OrangePower Napisal:-črpalko v povratku nastavit na najnižjo hitrost zaradi polnjenja zalogovnika in mešanja vode v njem

Ne, hitrost črpalke je potrebno prilagajati tako, da bo na izhodu peči potrebna/željena temperatura vode. Kako hitro bo to, je pa odvisno od moči gorenja v peči v danem času in od tega, kolikšna bo takrat temperatura vode na vhodu v peč.

OrangePower Napisal:- črpalka za SV ravno tako nastavljena na najnižjo hitrost in povezane obe tuljavi na bojlerju skupaj da dobimo iz bojlerja čim nižjo temp nazaj v zalogovnik

ali

z regulacijo zagotoviti čim nižjo temperaturo ogrevanja SV (nekaj stopinj nad željeno temperaturo - se pravi okoli 55°C)

Tega bojlerja se poskušaj znebiti, če se le da. Če že mora biti, pa upoštevaj čim več napotkov v smeri zmanjševanja mešanja vode v zalogovniku, ki si jih dobil. Nižja temperatura v bojler, počasno kroženje, dolga spirala v bojlerju, držanje hladne vode na dnu bojlerja, vzdrževanje dovolj nizke temperature povratka iz bojlerja, ...

OrangePower Napisal:-gretje radiatorjev preko mešalnega ventila, ravno tako z omejeno temp - čim nižjo da še radiatorji lahko zadovoljivo grejejo - okoli 60°C ter uporaba sobnega termostata

Sobnemu termostatu se raje izogni.

Aleš
#58
dkp-25KW napisal/-a:


OrangePower napisal/-a:

Kdo pa v prvem primeru kontrolira izklop in vklop črpalke - recimo da so vsi prostori topli, vsi ventili so zaprti. Kaj takrat dela črpalka?


casar odgovor temu vprašanju je : " .............

Odvisno:
• Tehnična rešitev je, da ima regulator temperaturni senzor v vsakem prostoru in potem vidi ali je v katerem od prostorov ogrevanje potrebno ali v nobenem ni. V slednjem primeru lahko ugasne črpalko, v ostalih primerih črpalka deluje.

• Administrativna ali politična rešitev je, da definiraš neke pogoje, pri katerih ogrevanje prostorov ne bo delovalo, ne glede na to, če se takrat tudi najde kak prostor, ki ne bo dovolj topel in bo imel odprt ventil. Recimo, ko je nekaj dni zapored povprečna dnevna temperatura nad 18 °C, nehaš ogrevati, dokler nekaj zaporednih dni povprečna dnevna temperatura ni spet pod 18 °C. Ali pa podobno ne ogrevaš ponoči, le da tam gledaš temperaturo 12 °C. Ali pa ne ogrevaš ob delovnikih med 9h in 14h.

• Možna rešitev je tudi, da črpalka pač non-stop deluje, a takrat pač na minimalni moči.

Pri kontroli povratka sem mislil na ACC20 in ne dd2. Pomota.

Kaj je pa praktična rešitev glede na to da naj se izognem sobnemu termostatu. Tipal v prostor ne morem dodajat - konec koncev je to termostat...

Neko povprečje me ne zanima oziroma ne vem kako ga najti da bo zadeva delovala prav. ALi to sploh lahko nastavim na WDC20?

Kako pa bo črpalka vedela na kakšni moči mora delovati?

Če imam navadno črpalko pomeni da jo sam prestavim na min pretok, samo ko bi rad pa da se stanovanje ogreje čimhitreje jo moram prestavit na najhitrejši pretok.
Če bi dal pa pametno grundfos alpha2L črpalko pa ji bo kro povedal kako hitro naj dela?
#59
Casar: možno da meni več termometrov in tipal laže, ampak osebno imam 40C dovolj, 45 je polna kapa na pipi. Lahko pa ti vodo pogrejem na 55 pa te pošljem z njo tuširati ali pomivati posodo. Si kdaj probal?
Dokler imam v zalogovniku 45, bojler ogrevam termosinsko, pod to temperaturo pa je dobro pumpo zalavfati (tudi odjem je nekoliko višje, termosifonsko se izogne črpalke)
Dokler imam v zalogovniku 40 ne vklopim elketričnega grelca oziorma ne zakurim peči. Ko pa pade pod to T pa vklopim ali pa peč zakurim.
#60
sobni termostat potrebujes, z njim imas tudi direktno komando na regulacijo ali naj dela ali ne ... ravno tako ti sobni termostat upliva na temperaturo dviznega voda.
1 2 3 4 5 6 7 Pojdi na stran 
Iskanje po temi