[Tinci]

Je morda kdo od vas že uporabil Ytong strop namesto klasične medetažne AB plošče? Na Ytongu smo dobili predračun, pokazali so nam nekaj referenc, zdi se nam dobro rešitev, pa bi vseeno še kakšno nevtralno mnenje za dokončno odločitev. Cena je nekako sprejemljiva. Prosim za mnenja!!
Hvala, T.

[KeCko]

Sem prisostvoval gradnji takšnega stropa in moram reči, da zadeva poteka hitro in enostavno. Tako da kar se tiče samogradnje ga lahko samo priporočam. Po položitvi in zalitju je zadeva delovala kompaktno in dovolj masivno. Kako pa se obnese pri bivanju pa bo moral povedati kdo drug.

[Urs]

Ga imam in nam se je obneslo. Sredi zime so prišli in postavili v parih urah. Nato smo še v prvem lepem vremenu zabetonirali vezi med ploščami in L elementom.

Odpadlo je vse opažanje, jajcanje itd. - zafrkavala je zima, je scalo in potem zmrzovalo, ena od plošč se je malenkost luščila po zgornji ploskvi nato, pa nima veze.

Glaven plus - 2x sem šel s kemagledom fx preko stropa in je bil strop narejen.

Finančno - če delaš sam, je v prednosti klasična plošča, če ti delajo drugi, je vseeno. Odpade ogromno logistike na račun opažnih plošč, stojk, železja itd itd.

[gt001]

Je morda kdo od vas že uporabil Ytong strop namesto klasične medetažne AB plošče?

Govorimo o Ytong stropu (nosilci + polnila) ali Ytong stropnih ploscah (gotovi elementi)?
Slednje vem da je hitro narejeno in se lahko takoj naprej zida.

[KeCko]

Ytong strop so gredice plus polnila, ki se zalijejo s samorazlivno malto. Druga varianta so ytong stropne plošče (prefabricirani dolgi elementi). Pri nas ponujajo večinoma prvo varianto, ki je tudi zelo hitro gotova, ne tako kot stropne plošče ampak napram klasični ab plošči je vse skupaj enostavneje in hitreje.

Če bi se sam odločal za celo hišo iz ytonga bi temu prilagodil ogrevanje in prezračevanje ter tudi strop izvedel z ytongom. Nekateri uporabijo pri ytongu klasično ploščo zaradi akumulacije toplote. Izbira je odvisna od celotnega paketa torej načina gradnje, izbire izolacije načina ogrevanja in načina bivanja.

[hafnerb]

Mam tud Ytong strop. Super zadeva samogradnjo.
Prvi dan smo s pomočjo inštruktorja polagal gredice in polnila.
Drugi dan vezanje armature.
Tretji dan betoniranje. Okrog 6h zvečer smo še polil mešanico lepila in cementa.
Sem pa slišal, da naj bi bila navadna ab plošča cenejša, pod predpostavko, da imaš opaženje in podporo zastonj.
Vendar pri meni v vsakem primeru odtehta hitrost gradnje.

[mb207d]

Tinci v kolikor te še kaj posebej zanima vpraš, imam izkušnje od vsega začetka Syporex-a na področju bivše Yu, saj sem naredil hišo iz Siporexa takoj k so v Kisovcu pričeli z proizvodnjo zidakov, plošč in prklad za okna in vrata. Zadeva stoji od leta 1978.So pa samo pozitivne izkušnje.

[bk9105]

Sam se odločam glede stropa nad mansardo med klasično AB plato ter ytong stropom. Pa prosim izoginite se komentarjem o tem kako je po projektu, ljudje si ščasoma pač premislimo glede česa.
Pri betonu mi je velik plus njegova parozapornost ter fazni zamik prehajanja poletne pripeke. Čeprav me je vsaj po u-wertu sodeč ytong presenetil, je celo boljši, o faznem zamiku govorim. Pri betonu me skrbi DOBRA izvedba toplotne izolacije, sploh tam nekje na vogalih in ostalih težko dostopnih mestih, če pa beton ni DOBRO toplotno izoliran, potem je pa to polom.
U-wert mi pravi, da bi pri ytongu lahko debelino toplotne izolacije prepolovil, kako pa čimbolje izvesti parozapornost ytonga? Verjetno je folija (lds100 ali podobno) z zleplenimi spoji edina opcija, ali se motim? Sprašujem se, kaj bi naredil večkratni premaz ibitola (namesto folije), samo nimam pojma, če je to vse skup kemijsko kompatibilno s kameno/stekleno volno.

[Coil]

bk9105 - tudi mene to zanima

[bk9105]

No potem pa držma pesti da se najde nekdo, ki nama bo podal odgovor.

[Žerjavar]

stropa nad mansardo med klasično AB plato ter ytong stropom.

Z nekimi približnimi podatki, na hitro:

- Toplotna izolacija: Pri plinobetonu je potrebno manj steklene volne za enako skupno prevodnost. Plinobetona brez dodatne izolacije ne boš deval, je premalo izolativen. Omenjaš možne težave pri nameščanju izolacije na beton - ali niso enake težave pri plinobetonu?

- Možnost kondenza: Pri betonu ni problema. Zračni kanal je nujen le pri kritini brez rež (pločevina, velike plošče). Pri plinobetonu je zračni kanal obvezen. Potrebna je dodatna parna ovira oziroma kaki drugi detajli (deske z zelo velikimi razmaki, ....).

- Poletna vročina: Pri računskem faznem zamiku ni velike razlike. Precejšnja razlika v korist betonu pa nastane pri max temperaturi v mansardi ob celodnevnem bivanju in nočnem hlajenju.

Če pa želiš številčni prikaz rezultatov, pa moraš bolj točno povedati predvideni kompletni sestav stropa do vključno kritine.

[bk9105]

Žerjavar kaj bi mi brez tebe... Glede natančnosti polaganja izolacije pa imaš prav, je v obeh primerih zelo pomemben faktor.
Kompletnega sestava še nimam v glavi, tak na pamet bi rekel pri betonu (10cm) bi nanjga dal 25-30cm steklene/kamene volne, pri ytongu (20cm) pa razmišljam o približno 15cm izolacije, vmes seveda parna zapora. Kritina bi v obeh primerih bila betonska/opečna. Ostale sestavne dele stropa pa prosim sam določi po svoji presoji, kar bi bilo dobro imeti. Lambda izolacije daj neke srednnje vrednosti, pri boljših izolacijah bi debelino malo zmanjšal.

[Žerjavar]

Kompletnega sestava še nimam v glavi,

Jaz bi ga pa moral imeti? Pa si nekaj izmislim, pa se takoj oglasi kakšen praktik s "Saj se tako ne dela".

- Beton 10 cm, spodaj poravnan s tanko malto in pleskan.
Plinobeton (nosilci + polnila) 20 cm prevodnost 0,17 W/mK, spodaj zakitan in pleskan, zgoraj parna ovira Sd > 4 m (lahko 4 mm bitumenska lepenka ali PE folija).
- Toplotna izolacija steklena volna (0,040 W/mK).
- Deske nad špirovci z razmakom 5 do 15mm in pp folija (sekundarna kritina), zračni kanal.

Za skupno prevodnost 0,23 W/m2K je potrebno pri betonu 16, pri plinobetonu pa 12 cm steklene volne. Za prevodnost 0,11 W/m2K pa 35 oziroma 31 cm.

Po zgoraj opisanem ne bo kondenza.

Za poletne nekajdnevne temperature 20 do 34 C in osončeno streho do 50 C bo v bivalni mansardi potrebno nočno hlajenje. Predvidim proizvodnjo toplote 3 W/m2. Pri tanjši varianti izolacije nam temperatura poraste pri betonu na 24,1, pri plinobetonu na 28,8 C. Pri debeli varianti pa na 23,5 oziroma 27,9 C.
Prilagam diagram dnevnega poteka temperatur zraka za tanjšo varianto izolacije.

[izotop]

u-wert preverja lokalni prehod brez upoštevanja lokacije ipd, to je bilo že večkrat povedano tukaj. če vas zanimajo toplotne izgube, potem treba preračunat v komplet sestavi konstrukcije.
kaj točno sploh iščete glede izolacije v plati med ogrevanima prostoroma (kjer gre bolj za prepričitev udarnega zvoka, hrupa ipd, pa mogoče tudi razvod instalacij ipd)? glavna pozornost mora biti (kar se tiče izolacije ipd) na zunanjem plašču objekta, ki meji na zunanjost.
govorim za vprašanja, ki se nanašajo na medetažno ploščo seveda, glede strešne plošče pa je nekako tako, kakor se omenja zgoraj, v vsakem primeru pa je zračni kanal potreben za sušenje izolacije ipd.

[Žerjavar]

bi rekel pri betonu (10cm) bi nanjga dal 25-30cm steklene/kamene volne,

Če pa hočeš še nasvet o optimalni debelini izolacije, povej še, s čim kuriš (cena toplote glede na energent) ter razliko v ceni (/m2) vgrajene izolacije med 16 in 35 cm debeline.