[aleks]

jožko, izračun ki pokaže kot eno od vrednosti izkoristka kotla na polena 95% pa ni v redu. to niti teoretično ni možno. maksimalni izkoristek kotla na polena bi bil 90%, ne gre več. če si to izračunal iz izmerjenih podatkov, potem ti en termometer nekje švica.

[JozkoPetarda]

Pač znotraj računske/merske napake +-10%.
A je tako težko razumet?

[Žerjavar]

izkoristka kotla na polena 95% pa ni v redu. to niti teoretično ni možno.

Ne bo držalo!
Enako, kot narediš plinski kotel z izkoristkom preko 100%, lahko narediš tudi kotel na drva z izkoristkom preko 100%. Boš pa pri uporabi imel nekaj težav z dimniškim kondenzom.

[aleks]

žerjavar, iz prakse ne gre oziroma ne poznam kotla ki bi mu to lahko uštimal, pa da je lesni plin v resnici pogorel. moral bi ga furat s temperaturo dimnih plinov pod 110°C. s peletarjem lahko, polena so pa enostavno preveliki kosi, ki hkrati gorijo, da se ustvari piroliza.

[Žerjavar]

iz prakse ne gre oziroma ne poznam kotla ki bi mu to lahko uštimal,

Da si za poskus ne delaš stroška s povečevanjem površin izmenjevalca, lahko vzameš dva kotla. V prvega kuriš, dimne pline pa spelješ v kurišče drugega, iz njega pa v dimnik. Vodo pa povežeš oba kotla zaporedno: povratni vod v drugi kotel spodaj, topla voda 2. kotla v spodnji priključek 1. kotla. Če ne boš predgreval povratnega voda v 2. kotel, boš dobil izkoristek vsaj 110%.

Ne se izgovarjati na druge škodljive posledice.

PS:
Verjetno bi šlo tudi z uplinjakom, ki bi mu primarni zrak znižal na polovico, sekundarni zrak pa reguliral na temperaturo dimnih plinov 90 C. In brez predgrevanja povratnega voda.

[aleks]

Pač znotraj računske/merske napake +-10%.
A je tako težko razumet?

ne razumeva se. če je en izmerjen podatek, vstavljen v enačbi napačen, je rezultat, sploh ko predstavlja vrednost večjo ali manjšo od izvedljivega, napačen. (tu sem predpostavil da ti en termometer ne kaže čisto prav) ti računsko ne moreš prit izven območja možnih rezultatov in to proglasit za v redu.

rezultat znotraj računske ali merske napake 10%, kjer je maksimalni možni rezultat 90, bi bil, da operiraš med 80 in 90% izkoristka. kar sicer tudi bi bilo možno, in bi bil to zelo dober kessel. in če to zares dosežeš, moraš biti zelo zadovoljen. po mojem mnenju vsakdo, ki redno in ponovljivo doseže izkoristek svojega kotla na polena nad 85%, nima kaj meketat.

[aleks]

iz prakse ne gre oziroma ne poznam kotla ki bi mu to lahko uštimal,

Da si za poskus ne delaš stroška s povečevanjem površin izmenjevalca, lahko vzameš dva kotla. V prvega kuriš, dimne pline pa spelješ v kurišče drugega, iz njega pa v dimnik. Vodo pa povežeš oba kotla zaporedno: povratni vod v drugi kotel spodaj, topla voda 2. kotla v spodnji priključek 1. kotla. Če ne boš predgreval povratnega voda v 2. kotel, boš dobil izkoristek vsaj 110%.

Ne se izgovarjati na druge škodljive posledice.

hock: a jeb*t ga zdej. mislil sem, da se menimo o kotlih in sistemih, ki nam stojijo doma po kurilnicah?

PS:
Verjetno bi šlo tudi z uplinjakom, ki bi mu primarni zrak znižal na polovico, sekundarni zrak pa reguliral na temperaturo dimnih plinov 90 C. In brez predgrevanja povratnega voda.

ne bo večjega izkoristka, ker bomo dobili pretrganje plamena, in bo izkoristek še nižji.

to bi potem moral zmanjšat šobo, priredit vrtinčenje da sploh pride do sekundarnega izgorevanja CO, in še segreto mora biti vse to nad vnetišče CO/O2 mešanice, se pravi nad 650°C. polenca bi morala biti zelo majhna, recimo okrog 6mm premera im dolžine cca 35 mm.
(mal se hecam, ampak kar si opisal se približno dogaja v nekaterih peletnih kotlih)

[aleks]

Če izračunaš izkoristek enega kurjenja dobrih 60% je jasno da nekaj hudo šepa. Tu ni govora o računski napaki.

se strinjam, da je švoh. tudi ne predpostavljam nujno računske napake, predpostavljam napake v odčitkih. tudi ne pravim da metoda izračuna ne bi delovala. vendar je to zelo težko verjet, da dela slabo ali slabše kot litnjak, ob razmeroma nizki TDP. kot da noter sploh ne bi gorelo.

[JozkoPetarda]

ne razumeva se. če je en izmerjen podatek, vstavljen v enačbi napačen, je rezultat, sploh ko predstavlja vrednost večjo ali manjšo od izvedljivega, napačen. (tu sem predpostavil da ti en termometer ne kaže čisto prav) ti računsko ne moreš prit izven območja možnih rezultatov in to proglasit za v redu.

rezultat znotraj računske ali merske napake 10%, kjer je maksimalni možni rezultat 90, bi bil, da operiraš med 80 in 90% izkoristka. kar sicer tudi bi bilo možno, in bi bil to zelo dober kessel. in če to zares dosežeš, moraš biti zelo zadovoljen. po mojem mnenju vsakdo, ki redno in ponovljivo doseže izkoristek svojega kotla na polena nad 85%, nima kaj meketat.

Torej po tvoji logiki je možno odstopanje samo v negativno smer. Napake v pozitivno smer pa niso možne?
Mal brcaš v temo in cepiš dlake, za brezveze.

[aleks]

jožko a ti zastopiš limito? če je rezultat funkcije (enačbe) limitiran, ja, rezultat ne more bit večji kot zgornja meja dosegljivega. če gre čez zgornjo mejo limite, ta funkcija ni v mejah odstopanj, in je torej v enačbi ali vsaj en člen napačen in/ali fukcija verjetno tudi ne bo zvezna.

rezultat tvoje enačbe ni negativen ali pozitiven, je pa lahko znotraj meja dosegljivega. rezultat gre lahko samo proti zgornji ali spodnji meji limite. in ja, lahko gre v obe smeri, mora se pa ustaviti ob mejah, da funkcija/enačba še deluje zvezno.

[CimaBella]

No, kakor koli obračaš, verjetno pri meni ne uspeš nategnit številk, da bi dale ven 85 % +/- 10 %.

A se da komu bolj natančno izračunat izkoristek? Kotel je 530 kg, vsebnost vode 173 l, zalogovnik je 200 kg. Kurilnica se je segrela za 2 st. c. (19 -- >21).

A ostalo zgleda približno ok?

Žerjavar, kako na sedaj zračunam moč, glede na te krivulje, kako se je dvigovala T zalogovnika, če vzamem krajši čas pridejo boljši rezultati. A zračunam povprečno moč celotnega časa kurjenja? Glede na to, da si računal izgube hiše, bi moč peči zadostovala? Bo peč zadostovala vsaj po TI fasade in strehe?

[zamot1]

Ajnštaj vam do pirhov ne seže :mrgreen:

[Žerjavar]

kako na sedaj zračunam moč, glede na te krivulje, kako se je dvigovala T zalogovnika, če vzamem krajši čas pridejo boljši rezultati.

Če vzameš krajši čas, ko se je temperatura najhitreje dvigala, dobiš max moč kotla.
Če vzameš čas normalnega gorenja enega nakladanja (brez vžiganja in razgoretja ter brez ugašanja, žerjavice) pa dobiš povprečno moč (nazivna moč) kotla.

si računal izgube hiše, bi moč peči zadostovala?

Pri povprečni moči kotla 19 kW in zunanjih -15 C moraš kuriti vsak dan 19 ur, pri povprečni dnevni temperaturi 0 C pa 11 ur.

Ko boš naredila izolacijo fasade in ostrešja, se bodo izgube verjetno razpolovile. Bo potreben čas kurjenja pol krajši.

[JozkoPetarda]

jožko a ti zastopiš limito? če je rezultat funkcije (enačbe) limitiran, ja, rezultat ne more bit večji kot zgornja meja dosegljivega. če gre čez zgornjo mejo limite, ta funkcija ni v mejah odstopanj, in je torej v enačbi ali vsaj en člen napačen in/ali fukcija verjetno tudi ne bo zvezna.

rezultat tvoje enačbe ni negativen ali pozitiven, je pa lahko znotraj meja dosegljivega. rezultat gre lahko samo proti zgornji ali spodnji meji limite. in ja, lahko gre v obe smeri, mora se pa ustaviti ob mejah, da funkcija/enačba še deluje zvezno.

Če delaš poizkus 10x in v enem skrajnem primeru izračunaš rezultat 85%, v nekem drugem primeru pa 95%, vmes imaš pa še neko logično porazdelitev rezultatov, je rezultat v mejah napake. Seveda nihče ne trdi da je bil takrat izkoristek naprave res 95%, ker vemo da ni možno.

Odstopanje v meritvi je bilo zaradi:
- variacije v kurivu (kurilna vrednost, vlaga...)
- odčitki termometrov
- sistematski pogreški

To ali je izkoristek teoretično limitiran nima nič s samo meritvijo/izračunom. Lahko samo na koncu po x opravljenih meritvah potegnemo črto in izračunamo povprečje, ter pogledamo če je rezultat nekje v mejah pričakovanega (tukaj pa lahko vpeljemo primerjavo s teoretičnim izračunom).

No, kakor koli obračaš, verjetno pri meni ne uspeš nategnit številk, da bi dale ven 85 % +/- 10 %.

Točno to hočem povedat.

Tale debata že mal vleče na oslovo senco...

[CimaBella]

Če vzameš krajši čas, ko se je temperatura najhitreje dvigala, dobiš max moč kotla.

Se ne strinjam. Če upoštevam tistih 20 min, ko se je T na termometru najhitreje dvigovala, bo računsko res zgledalo, da je max moč kotla visoka, vendar se je v tem času dejansko segrel (recimo) 10 cm pas ob T oz. bistveno manjši V, kot bi ga upošteval po izračunu pripadajočega volumna. Mislim, da bi bil za izračun maksimalne moči bolje upoštevati čas med tem, ko se je dvignila T1 in T2 na 60+ st. C) v zalogovniku in tisti V, ki je vmes?

Če pustimo limito in povprečja ob strani (prosim fanta, samo ne se na smrt skregat, ker bom potem čisto nesrečna):
- a bi bilo potrebno ponoviti meritve še ene 2 x, ali ni potrebno
- vgradimo kalorimeter?
- ali preidemo na cratosov predlog preurejanja komore
- kam zaboga je poniknil cratos???