[CimaBella]

Hanzi, do neke mere lahko. Obrate ventilatorja sem že zmanjšala in do neke mere tudi delovanje ventilatorja. Sedaj imam nastavljeno, da deluje od 99 - 70 %. Sem ekspeirmentirala z nastvitvami ventilatorja do 40 % maksimalne moči, vendar ga manj kot 60 % ne morem spuščati, ker posledično slabo gori (drva se kuhajo, namesto gorijo, ni vrtinčenja v komori ali lepega plamena) in /ali pa so prenizki TDP --> ne ogreva vode v kotlu.

Kombinacija dobrega vleka dimnika, našponanega ventilatorja, komore, ki je imala 1 cm lufta na vrhu so bili verjetno glavni vzroki visokih dimnih plinov, ki matrali naš kotel na začetku.

Ma, če pomislim, sva oktobra, ko sem začela tole temo, sigurno pokurila 2 x več drv kot zdaj januarja in februarja. No, pa tudi to, da sva se naučila kurit in veva malce več o uplinjakih, je zelo pomagalo. Em, pa tudi vse o regulaciji, hidravlični shemi, MV in OČ, zalogovniku... Hvala vsem, ki sodelujete, ker meni je tale tema prav v užitek.

[aleks]

Upam, da mi res uspe jutri ali v petek izračunati še izkoristek kotla. Pa preden začnemo frizirat, bi bilo fino dobit še meritve dimnih plinov. Razen telmosa, ki je itak 150 % zaseden, še zdaj ne vem za nobenega, ki bi to delal.

če ni meritev kisika, dim iz dimnika je pa čist (ni zaznati vonja po dimu okrog hiše ko je kotel v šponu in ni videti nič kajenja iz dimnika), vzemi za predpostavko da je kisika malo več kot optimalno. naredi dva izračuna po indirektni metodi, enega za presežek kisika recimo 8% in enega za presežek 11%. na spletu obstajajo kalkulatorji ki to izračunajo iz: temperatura kurilnice, preostanek kisika, vlažnost polen in temperatura dimnih plinov.
iz obeh vrednosti izračunaj aritmetično sredino, gotovo nisi falila več ko 5%.

izračunano seved ani izkoristek kotla, temveč samo izkoristek kuriva/gorenja. pravi izkoristek kotla/sistema je možno določiti le s kalorimetrom in tehtanjem polen.

za ročni izračun pa Siegertova indirektna formula izračuna izgub skozi dimne pline:
qA = (θA - θL) * (A2 / 21 - O2 + B)

qA=izgube skozi dimne pline (%)
θA=T dimnih plinov
θL=T zraka v kurilnici
O2=preostanek kisika (tule smo rekli da malo predpostaviš če ni meritve)

A2 in B sta Siegertovi konstanti in se nanašata na kurivo. potrebno je samo še najti tabelo s tema konstantama za različno vlažna polena.

izkoristek je nato 100-qA.

[aleks]

evo še konstante (vlažnost= vsebnost vode v polenih, kako se to meri smo pa tudi že jemali)

vlažnost 0% 10% 20% 30% 40% 50%
A2 0,6572 0,6682 0,6824 0,7017 0,7290 0,7709
B 0,0093 0,0107 0,0125 0,0149 0,0183 0,0235

drek noče mi uredit, da bi bili podatki kot v tabeli ... v glavnem, vrednosti konstant sta v istem vrstnem redu kot vlažnosti polen, recimo za 10% je A2=0,6682, B=0,0107

če si jaz to izračunam za svoj stari kotel na vikendu, kjer kurim pelete (TDP = 150°C, TL=22°C, kisik je cirka 14%, vlažnost peletov pa recimo 10%), dobim izkoristek gorenja okrog 85%, kar je tu nekje res.

[CimaBella]

Aleks, hvala. Lepo te je slišat.

Poskus končno uspel, podatki zapisani.

Se lotim danes ponoči, tako, da upam, da mi jutri že uspe spravit vse skupaj na forum. (Ali pa vsaj komu na mejl, pa bo limal na forum). No, enkrat do naslednjega tedna pa sigurno.

Lp, Maja.

[CimaBella]

Uspela sem izračunati, da imam verjetno najboljši in edinstven kotel na svetu. Poleg tega, da pokuri 30 kg drv, jih zraven še 18 kg ustvari, po nekem internetnem izračunu kotel dela s 160 % izkoristkom.

Sicer sem okvirno izračunala 63 % izkoristek, upoštevala sem samo maso vode v kotlu in zalogovniku, ne pa tudi mase kotla in zalogovnika. Račun je res samo za občutek, ker se mi ne da več. Vode je v resnici nekaj manj.
Izkoristek = (1700 kg * 4,2 kJ/kgK * 40K) / (4,2 kw * 3600 s * 30 kg) = 0,62

Po aleksovi formuli, dobim okoli 90 % izkoristek. (TDP 180, vlažnost 20 %, T kurilnice 20 st. c., enkrat računano z 8, enkrat z 11 % ostankom kisika).

Bom raje objavila jutri podatke in izračune. (Oziroma Petarda, ti jih lahko mejlam, da jih prilimaš na forum? Meni dela težave prilimat na forum vse, kar ni Jpeg. Prosim )

Pa Brezdomec je imel prav, T na zalogovniku na termometru od 40 - 60 narastejo na hitro, v roku 10 min, potem pa bolj zvezno naraščajo (jokovot dal idejo, mam narisan na grafu, samo na roke, tko ko v starih časih, ko še ni blo računalnikov)

Ln, Maja.

[aleks]

em, formula ni moja. tudi ne poda izračuna izkoristka kotla. poda izračun izkoristka izgorevanja.

tvoja cifra za kurilno vrednost polen se mi zdi malo optimistična, si računala skor tolk kot bi kurila mal slabše pelete. bukova polena z okrog 20% vlage imajo nekje 3,8 do 3,9 kWh/kg (bukova polena vsebujejo nekje 1700 kWh/prm, prm bukovih polen z 20% vlage pa zna vagat kakih 430-440 kil).

priporočam ti, da poskusiš zakuriti s briketi, ti imajo bolj enakomerno kurilno vrednost ker so enakomerno suhi in so nasploh bolj primerni za testiranje kot polena, ker so načeloma čisto homogeni, polena pa sploh ne. za brikete potem res lahko nekje računaš med 4,2 in 4,5 kWh/kg. tule mora bit nekaj resno narobe, če je izkoristek gorenja blizu 90% (kar bi pričakovali od solidnega kotla) - sam izkoristek kotla pa bogih 60% ... mislim da brez kalorimetra tega ne bo možno kar izračunati, ker so tvoji odčitki po mojem pregrobi.

[JozkoPetarda]

Izračun izkoristka preko TDP, ostanka kisika in vlage drv ni nujno merodajen, saj ta predvideva da je izgorevanje optimalno. Če izgorevanje ni optimalno, potem ta formula nima nobene veze z realnostjo.

Izračun preko temperature vode se mi zdi boljša opcija in tudi dovolj natančna, če so drva vsaj približno OK, da ni kak rafut, odčitki iz termometrov pa tudi ne morejo biti tako površni, stopinja gor dol pa tudi ne spremeni toliko (če je točnost izračuna na koncu +-10% je to dovolj dobro za začetek). Mogoče je 4.2kwh/kg za drva res malo preveč, ampak ni velike razlike če vzameš 3.8-4. Izkoristek je še vedno ~65%, kar je zelo slabo.

Recimo da je komora res premajhna in je hitrost dimnih plinov res prevelika, kot smo videli iz simulacije, potem kljub visokemu ostanku kisika plini ne pogorijo (ni dovolj časa), posledično imaš veliko ogljikovodikov v dimnih plinih (podobno kot pri klasičnih pečeh) in je težko pričakovat da bo izkoristek gorenja 90+%.

Druga stvar je da ne moremo biti sigurni kakšen je ostanek kisika v TDP, saj nimamo tega podatka med gorenjem... Brez lambda sonde pač ne moreš biti siguren.

Lahko da gre za kombinacijo obeh primerov, malo kisika in previsoka hitrost.

Koliko dela imaš z obračanjem komore na glavo? Mogoče vseeno vredno probat...

Maja, ja lahko pošlješ na mail, bom probal nekam nalimat in objavit.

[CimaBella]

Kurjeno z bukovimi drvi 16 kg z 14- 18 % vlažnostjo, ter 10 kg mešano s smreko, tudi do max. 18 % vlažnost. Dim iz dimnika neviden, brez vonja. Ker nisem spreminjala parametrov ventilatorja, so tudi TDP za ene 10 st višji kot običajno (običajno kurim bolj mešana drva, okoli 20 % vlažnost)

aleks, tole z briketi, moram malce potipat moža za ponoven znanstveni poskus, ker je rekel, da je bil ta absolutno zadnji. Tako da kakšen teden ali dva bo rabil pavzo.

Jožko, ne morem obrnit komore na glavo, ker je sedaj prilimana notri (zgoraj je zatesnjena). Mejl dobiš.

[JozkoPetarda]

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")docdroidunichr("46")net/file/view/9m0t/robicm-testunichr("46")pdf[/url]

[aleks]

izračun preko dimnih plinov ne podaja izkoristka kotla ali sistema, kot si marsikdo razlaga (tudi pri kotlih z lambdo ne).

podani izračun preko vode šepa pa iz najmanj 2 razlogov. prvič, ni upoštevana toplota za segrevanje cirka 350 kil jekla, 30-40 kil šamota in ? kil napeljave.
drugič, če upoštevamo še to, da drva niso enakomerna, pa da je kurilna vrednost nižja, pridemo že blizu 70%. skupni izkoristek sistema od 75 do 80% na letni ravni pa imajo že vrhunski sistemi.
jaz mislim da je kotel robič enostavno malo prešvoh in ga je treba natrajbat višje.

[Žerjavar]

podani izračun preko vode šepa pa iz najmanj 2 razlogov. prvič, ni upoštevana toplota za segrevanje cirka 350 kil jekla, 30-40 kil šamota in ? kil napeljave.
drugič, če upoštevamo še to, da drva niso enakomerna, pa da je kurilna vrednost nižja, pridemo že blizu 70%. skupni izkoristek sistema od 75 do 80% na letni ravni pa imajo že vrhunski sistemi

Šepa, če pristopiš k samo približnemu računu izkoristka.

Če bi hotel točen izračun izkoristka kotla, pa je ta princip najbolj točen. Se ga je treba pravilno lotiti. Kotlu je prigraditi kalorimeter (kot v priključku na daljinsko ogrevanje). Vso kurilno sezono je tehtati porabljena drva in meriti njihovo vlažnost. Račun narediš spomladi.

[aleks]

se strinjam, tako kot pišeš je najbolj natančno. ostalo je približno kot šloganje iz kofeta. no, je malo bolje, a točne slike ne daje.

[JozkoPetarda]

podani izračun preko vode šepa pa iz najmanj 2 razlogov. prvič, ni upoštevana toplota za segrevanje cirka 350 kil jekla, 30-40 kil šamota in ? kil napeljave.
drugič, če upoštevamo še to, da drva niso enakomerna, pa da je kurilna vrednost nižja, pridemo že blizu 70%. skupni izkoristek sistema od 75 do 80% na letni ravni pa imajo že vrhunski sistemi.

Toplotna kapaciteta jekla je skoraj 10x nižja od vode. Teh 350 kil železa je na koncu približno enako kot 40l vode. Ali 2% vse kapacitete. Pač povečaš računski volumen vode v zalogovniku in peči za 2% in je to dovolj dobro.
Kurilna vrednost drv je v povprečju okoli 4kWh/kg (listavci imajo malo manj iglavci malo več). Če ne kuriš ravno kakega strohnenega sranja potem je ta številka dovolj uredu.

Ne rabiš ultra komplicirat da dosežeš boljšo točnost kot +-10%. In to je za take primerjave dovolj.

Če izračunaš izkoristek enega kurjenja dobrih 60% je jasno da nekaj hudo šepa. Tu ni govora o računski napaki.

Izračuni ki sem jih opravil na tak način na našem kotlu, so vedno pokazali izkoristke med 85 in 95%. Kar je neka OK cifra. 65% pač ni.

[Hanzi]

Pa ne pozabiti na izgube ki jih naredi kotel in inštalacija preko ogrevanja okolice. Res da imam slabo izolirane cevi, kurilnica je po kurjenju vsaj 3 stopinje toplejša kot prej.

[Žerjavar]

izgube ki jih naredi kotel in inštalacija preko ogrevanja okolice.

Toplota, ki jo kotel odda v svojo okolico šteje med izgube kotla. Večji del izgub kotla pa so izgube kurišča (vroči dimni plini, neizgorele gorljive snovi, ...).

Zaradi slabo izoliranih inštalacij, zalogovnika, .... pa se povečujejo izgube kurilnice.