[Tomič]

Vmesne dimenzije so cca take kot na tvoji risbi (hvala papez46).
Za lege nimam natančnih dimenzij, so pa kar močne (ocena: 25/20 cm ali več). Spodnji legi ležita na obeh zunanjih zidovih hiše. Zgornji legi sta podprti na nekaj točkah (zidovih), povezave (smreka 10/8 cm) so narejene na vsakem špirovcu – vsak meter.

Za kontrolo špirovca v kapu: Horizontalna razdalja med zidno lego in robom kritine v kapu je cca 1m. Globina zareze špirovca nad zidno lego: se ne da videti od blizu.

Dodatno slemensko lego skoraj ni kam dati. Sem pa tudi sam (laično) razmišljal o dodatnih škarjah. Da bi horizontalno še enkrat povezal špirovce?

[Hanzi]

Če imaš zgornje lege solidno sidrane oziroma postavljene da ti jih ne more ven zvračat, potem mirne duše lahko postaviš. Nimam boljše slike trenutno, ampak na sliki soo špirovci dolgi cca 9-10m, so podprti samo na dveh legah kot tvoji, streha je na 500m nmv višine, snega najbrž več kot pri tebi, stoji že tri desetletja. Z rdečo sem označil zadnjo lego zgoraj.
Špirovci so 12/14, na meter, lege so med seboj povezane z zajlo vsake toliko metrov. Škarij ni ker se pod slemenom "vozi" teleskop za seno.

[Tomič]

Mi lahko kdo po kmečko :wink: razloži, kako se (običajno) projektira streha.
Glavne obremenitve so:
1. Stalna obremenitev: deske + kritina,..
2. Dodatna obremenitev: sneg, veter,..
Vpliv snega in vetra se določa glede na položaj objekta. Se upoštevata ti dve obremenitvi hkrati (se seštevata)? :?:
Kolikšni so potem še dodatni varnostni faktorji? :?:

[papez46]

Tole ti bo v majhno pomoč;

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.erevija.com/clanek/7/Stre%C5%A1na-konstrukcija">http://www.erevija.com/clanek/7/Stre%C5 ... nstrukcija</a><!-- m -->

Tole je pa tudi zanimivo branje - če se ti da. 8) :wink:


<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_vesel_miha.pdf">http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-l ... l_miha.pdf</a><!-- m -->

[runocar]

Tole ti bo v majhno pomoč;

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.erevija.com/clanek/7/Stre%C5">http://www.erevija.com/clanek/7/Stre%C5</a><!-- m --> ... nstrukcija

Tabela 3 ni nič drugega kot navadna zavajajoča neumnost.
Pri tako zastavljenem računu res ni velike razlike med težko in lahko kritino.
Pritisk vetra na strešino bi kvečjemu lahko znašal max. nekje do 50kg/m2 (razen primorska) pa še to samo na določenih delih strešine. Sneg in veter se kombinirata, vendar nikoli hkrati s polno vrednostjo. Pozimi ko je max. snega, zagotovo ne bo pihal najhujši veter v letu in obratno ... Takšni vetrovi so ponavadi spomladi in jeseni, pa kakšno neurje poleti. Za večji del Slovenije z npr. nadmorsko višino 300m je računsko predvidena obtežba snega na tleh cca. 150 kg/m2, na strehi gledano tlorisno 121kg/m2, pri naklonu strešine npr. 30° pa vzdolž strešine cca. 105kg/m2.
In če te stvari seštejemo še enkrat, je razmerje lahko blizu 30%, kar pa ni zanemarljivo tako kot trdijo v članku.
Popravite me, če sem zgrešil.
Pri strehah z nizkom naklonom brez slemenske lege in z veliko razdaljo med vmesnima legama (dolgo polje špirovca med vmesno lego in slemenom) so horizontalne sile lahko zelo velike. Zato je v takem primeru potrebno posvetiti posebno pozornost pri stikovanju škarij in špirovcev.
LP