PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Tlaki, izolacija in ostrešja Nosilnost ostrešja primerna za opečno kritino?

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Pozdravljeni,
Rad bi preveril nosilnost ostrešja (skico prilagam). Streha je bila narejena okoli 1980 in takrat pokrita s Salonitkami. Leta 1998 smo Salonitke dali dol, podeskali in pokrili s Hosekro. Bistroumnost te poteze je predmet druge teme :mrgreen:

Razmišljam, da bi dal sedaj na streho opečno kritino (teže so nekako od 40 kg/m2 naprej). Čeprav sem prebral, da teža same kritine v izračunu nima posebnega vpliva, bi vseeno rad potrditev primernost opečne kritine za mojo streho.

Hvala za prispevke Big Grin


Priložene datoteke
.jpg   Skica strehe.jpg (Velikost: 68,61 KB / Prenosi: 3214)
#2
Težko verjamem, da imaš tako narejeno, kot si narisal. Zelo verjetno je še vmesna lega. Položaj?
Iz kakega materjala in kako pritrjena je zatega (škarje = 9,5 m dolga tanka črta). Je na vsakem špirovcu?
Tudi naklon strehe (višina slemena) lahko le ugibamo.
Skrbi te teža kritine, o snegu pa nič. Koliko ga lahko pričakuješ (lokacija)? Morda burja?
Nimam časa - sem v penziji!
#3
Tako je narejeno kot sem narisal (vmesne lege ni).
Povezava - zatega (škarje = 9,5 m dolga tanka črta) je na vsakem špirovcu. Material je vse smreka.
Naklon strehe je 22 stopinj (napisano v skici).
Lokacija je Posavje.
#4
Citat:Rad bi preveril nosilnost ostrešja
Ali rabiš le navodila in boš sam preveril?
Za pričakovano obremenitev od snega poglej v "Atlas okolja", ali pa izdaj točen kraj (ali nadmorsko višino).
Težko verjamem, da bodo špirovci 11 x 14 cm to vzdržali. Le kako so vzdržali že do sedaj? Morda pa jih le še nekaj podpira, ne le zidni legi.
Nimam časa - sem v penziji!
#5
Žerjavovi pomisleki so povsem legitimni. Slika bi veliko razjasnila.
#6
Iz Atlasa okolja sem uspel izvleči za svojo lokacijo:
Točka GKY: 537583 GKX: 95396.
Največja snežna obtežba s povratno dobo 50 let (1951-2005): 0,5 - 1 kN/m2
Višina: 202 m.n.m

Pa še kako sliko naredim.
#7
6,3 m je kaj? od podpore do slemena ali celotna dolžina špirovca? sicer pa četudi gre za celotno dolžino, to bo verjetno vsak statik znal spomnit, da je takšno ostrešje za dane pogoje, predvideno kritino ipd prešfoh (ne bom sicer dajal rok v ogenj za to, ker nisem pravi naslov, pa vseeno..) . iz prakse pa povem, da se je v času salonitk dostikrat tako naredilo, kljub mogoče drugačnemu načrtu..
#8
Citat:Največja snežna obtežba s povratno dobo 50 let (1951-2005): 0,5 - 1 kN/m2
OK. Pod vplivom plinske elektrarne imaš res malo snega. Če dodam kritino iz salonitk, pa bi rekel, no ja saj vzdrži. Da je nekaj večji poves od običajnega pa se iz aviona ne vidi.
Kakih 30 kg/m2 težje kritine pa si na tako izvedbo ne bi upal devati. Kaj pa, ko bodo rusi zaprli pipico plina in PE vso zimo ne bo obratovala - bo pa normalnih 120 kg/m2 snega.

Še čakam na kako fotko, morda pa je le kaj podprto.
Nimam časa - sem v penziji!
#9
pred nekaj leti so na bližnji proizvodni hali salonitke zamenjali s kovinsko kritino, ki ima od spodnje strani filc da ne kondenzira. Kdo je bil krovec in kaj točno je uporabljal se ne spomnim več točno, mislim pa da je bilo tole <!-- w --><a class="postlink" href="http://www.s-metal.si">www.s-metal.si</a><!-- w --> ali pa nekaj podobnega
#10
Žerjavar in drugi,

Opravičujem se za svojo šlamparijo. :oops:
Še enkrat sem pomeril stvari in naredil novo skico, ki sedaj res odraža pravo stanje. Big Grin

Povzemam še podatke o lokaciji: Točka GKY: 537583 GKX: 95396,
Nadmorska višina: 202 m.n.m
Največja snežna obtežba s povratno dobo 50 let (1951-2005): 0,5 - 1 kN/m2
Podatkov o vetru nisem uspel najti.

Vprašanje: je nosilnost ostrešja primerna za opečno kritino?


Priložene datoteke
.jpg   scan1.jpg (Velikost: 198,31 KB / Prenosi: 2913)
#11
menim, da manjkata se dva podatka:
- dolzina (spirovca) od spodnje lege do slemena
- razdalja med spodnjo in srednjo lego oz. srednjo lego in slemenom
#12
Iz česa so narejene te povezave (5,4 in 9,5m).
Daj naredi eno fotko pa jo prilimaj.
Na kaj so oprte lege?

Sedaj si že toliko narisal da je verjetneje da bo možno.
#13
gt001 Napisal:menim, da manjkata se dva podatka:
- dolzina (spirovca) od spodnje lege do slemena
- razdalja med spodnjo in srednjo lego oz. srednjo lego in slemenom
Če je kolikor toliko v razmerju risal (oziroma sklepam na osnovi mer razpona) ni nobena razdalja daljša od 3m. Najdaljša in najbolj problematična je še od slemena do prve lege, ki je okoli 3m. (2,7m x naklon). To pa špirovci zdržijo tudi cegu. (po izkušnjah, kaj pravijo računi se ne grem učit ponovno)
Dimenzija leg je?
Razpon med podporami leg je?
#14
Citat:Še enkrat sem pomeril stvari in naredil novo skico,
Za špirovce v vmesnem delu se ne rabiš bati tudi ob težji kritini.
Citat:menim, da manjkata se dva podatka:
Imaš horizontalne razmake leg in naklon strehe. Kaj še rabiš?
Morda za kontrolo špirovca v kapu: Horizontalna razdalja med zidno lego in robom kritine v kapu? Globina zareze špirovca nad zidno lego?
Nimam časa - sem v penziji!
#15
Tehnično narisano in na podlagi skice določene mere med legami.

Malo me moti tistih 520 cm med vmesnima legama - pač glede na naklon strehe.

Spet pa je odvisno kje in kako so te lega podprte.

Če bi dal na takole streho "betonski ali opečni strešnik, bi razmišljal vseeno o še enih "škarjah" tam nekje v špici in o povezavi teh drugih škarji z obstoječimi.

Idealno pa bi bilo - če se da - nekako vriniti "slemensko lego" - vsaj v notranjosti.


Priložene datoteke
.png   OSTREŠJE DIMENZIJE.png (Velikost: 28,74 KB / Prenosi: 2824)
1 2
Iskanje po temi