[GalloLight]

Za razvod prezračevalnih cevi fi 75 mm v AB plošči se zdi da je debelina ploče 200 mm več kot dovolj. In ponavadi je dovolj, če le ni veliko armature.
Mi smo imeli dvojne mreže spodaj in zgoraj, in tam kjer je v plošči nosilec so bili veliki problemi za spravit cevi skozi. Nekje je šlo skozi, nekje ne, tako da mesta vpiha niso povsod tam, kjer smo planirali.

[scottie]

Zunanji zid debeline 25 cm je povsem OK, dovolj za inštalacije.
V oči mi padlo nesorazmerje med izolacijo talne plošče (20 cm eps+20 cm xps) in izolacijo stene (20 cm EPS grafitni). Ali ni kot optimum da je talna izolacija cca 70% stenske? Mislim da je to nekje izračunal @Žerjavar...

Glede PHPP izračuna in razreda pasivnosti je treba vedeti da so ključni sončni dobitki, predvsem na južni steni. In tukaj se mi zdi da je na jugu v nadstropju malo oken, tako da tukaj ne bo veliko sončnih dobitkov. Kao boste poleti senčili strešna okna na jugu, da ne boste pregreli hiše?

Ravno zaradi tega razmerja sem tudi vprašal, če ni pri nama predvidene preveč izolacije proti zemlji, glede na izolacijo sten.

V mansardi so žal možna samo strešna okna, več kot treh pa ne moremo dati, je pa zato v pritličju toliko več steklenih površin.

Strešna okna bomo senčili z zunanjim senčilom, v kolikor to ne bo dovolj pa se bomo poslužili rolet, katere so nesramno drage!! :-(

Lp,

[remi]

Za tri sobe na nasprotni strani pa bi razvod peljali kar v plati in potem po stenah v stropove. Je to ok?

Ni OK, če je cev premera 7,5 cm, komora je še širša, stena pa je debela dobrih 10 cm.
Svetla mera vrat iz vetrolova v dnevno je videti preozka. Če nameravate v hiši dočakati starost, naj bodo vrata v pritličju zadosti široka za invalidski voziček.

[JaBK]

Ovoj naše hiške:
- tla: 12cm XPS + 7cm EPS nad plato
- stena kleti: betonski zidak ali armiran beton + 20cm XPS
- stena hiše: modularec 30cm ali armiran beton + 20cm grafitni stiropor
- streha: 30cm Ursa SF35 na poševnini in 35cm na ravnem delu strehe (bi bilo lahko tudi tu 30, pa ne bi bilo nikake razlike, samo smo v vlogi oddali 35cm, pa se ne mislim zdaj z Ekoskladom preklat zaradi 5cm več URSAe na 30m2)
- okna: internorm kf410
- strešna okna 8 kom - velux 65G
- vrata - Inotherm exclusive plus (0,74 prevodnost)

Kar se ovoja tiče, smo največ pridobili pri steni kleti ko smo šli iz 12 (ali je bilo morda 15cm) na 20cm. Potem smo zmanjšali iz 24cm pod plato na 12cm, ker ni bilo praktično nobene razlike, da ne govorim za streho: 35 vs 30cm - kot da ni nič. Pa kot je eden rekel, optimum se je tudi pri nas izkazal za najbolj enakomerno razporeditev izolacije okoli in okoli.

Na splošno pa sama sprememba v ovoju zgradbe ni doprinesla ne vem toliko kot druge stvari. največ je prinesla sprememba rekuperatorja, ko smo šli iz enega z izkoristkom 80 na 110% (v teoriji) in pa okna. Pa s tem ne mislim, da bi nižali prevodnost stekla pri tem okvirju temveč izbor stekla, ki ima g=0,6 in ne samo 0,5. Sama prevodnost stekla iz Ug=0,6 na 0,5 ni prinesla praktično ničesar, tako da imamo zdaj kar z Ug=0,6 notri.

[scottie]

@remi: cevi naj bi šle po zunanji steni, bom še enkrat preveril kje je predvideno. Vsa vrata so predvidena 85/220, kar je nek standard. Bi bilo mogoče bolje delati vrata 90/220!!??

@JaBk: Kateri rekuperator sta potem vzela? Mi zaupaš kdo vama je delal PHPP izračun??

Midva imava predvideno od spodaj navzgor:
- podložni beton
- XPS 400 20 cm
- AB plošča 30 cm
- HI
- EPS 100 20 cm

Sploh ta XPS me moti, ga je res potrebno 20 cm??

[KeCko]

Sem že enkrat napisal pa bom očitno moral še enkrat. Ni potrebe (v kolikor zna tisti ki bo delal phpp izračunati toplotne mostove na obodu plošče), še posebej če se ne bo iskalo subvencije.

Kar pa se prezračevanja tiče pa bi ga raje vodil ali v spuščenem stropu, ali pa nad ploščo izvedel inštalacijsko ravnino z eps izolacijo in v tem delu vodil vse inštalacije.

[scottie]

Danes sva imela sestanek z projektantom in strojnikom. Glede na to, da naju vsi prepričujejo, naj kandidirava z celo hišo, bova sedaj to tudi naredila. PHPP bova dala narediti in naj tam povejo rezultati, koliko izolacije kam.

@KeCko: Se strinjam s tabo glede rekup. cevi, tudi meni je to boljša varianta, pa tudi projektant je tako predvidel. Kakšna pa bi bila potem sestava tal od AB plošče naprej?

@JaBk: Sta na strešna okna dala tudi rolete?

[gt001]

ce das rekuperacijske cevi nad medetazno AB plosco, je sestava sledeca:
- AB plosca
- cevi polozene in fiksirane na plosco
- TI v visini 9cm (ohisje ventila je visine 8cm + 1cm za silent peno)
- PE folija in naprej estrih z ali brez talnega, ter koncni tlak.

Detajle si poisci na forumu, ali pobrskaj po straneh ponudnikov prezracevanja (enetsi, agregat itd.).

[remi]

Na načrtu se ni dalo prebrati širine vrat in po primerjavi z globino hladilnika so bila videti preozka. 85 cm je že v redu, za v dnevno pa bi bilo lahko tudi 90 cm.
Ali je proti tlom res potrebna 2x debelejša izolacija kot proti zunanjemu zraku. Naj kakšen projektant pove, kje je tukaj logika. Razlika med notranjo in zunanjo temperaturo zraka je +20°C proti npr. -14°C, proti zemlji pa +20°C proti 0°C ali pa je razlika še manjša, če imaš klet.
Prezračevalne cevi so problem, kjerkoli že so. Če so v betonski plošči, je potrebna debelina 20 cm, če pa so na plošči, pa je potrebno zelo skrbno načrtovati strojne inštalacije, da ne pride do križanja s katerokoli drugo inštalacijo.
Poglej si tule na strain 9 in 10.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.heliosventilatoren.de/pdf/helios_kwl_plaprohandbuch.pdf">http://www.heliosventilatoren.de/pdf/he ... ndbuch.pdf</a><!-- m -->

[scottie]

@remi: Hvala za link. Sicer strojniku zaupam, ker je podjetje od tasta. Ampak dodatni nasveti in da sam čim bolj poznam zadeve je vedno najboljša garancija.

Za vrata se bom posvetoval z arhitektko, pa bomo videli kako in kaj.

[GalloLight]

Sestava temeljne plošče, sploh hidroizolacija je neobičajna.
Če daš pod AB ploščo XPS, potem ga daš v dveh slojih (10+10cm ali še boljše 8+12 cm), vmes gre hidroizolacija. Pretirana toplotna izolacija nad AB plošče je v tem primeru nepotrebna ali celo nezaželjena ker "odriva" TP izven toplotnega ovoja in s tem se izgublja masa za akumulacijo toplote.

[GalloLight]

Pa s tem ne mislim, da bi nižali prevodnost stekla pri tem okvirju temveč izbor stekla, ki ima g=0,6 in ne samo 0,5. Sama prevodnost stekla iz Ug=0,6 na 0,5 ni prinesla praktično ničesar, tako da imamo zdaj kar z Ug=0,6 notri.

To drži, sončni dobitki v PHPP izračunu se zelo povečajo z zamenjavo stekla iz g=0,5 na g=0,6 oz. g=0,61. Faktor g pove delež prehoda sončne energije skozi steklo v prostor v vidnem in infra spektru.
Je pa tak sestav debelejši in ne gre na vsak okenski profil, 4-18-4-18-4 pomeni 48 mm debeline. Po tem kriterju je odpadlo nekaj profilov, ne vem več kateri.

[KeCko]

Kar se tiče sestave je gt001 dal dobro varianto. Jaz bi mogoče še povišal za 1cm na 10cm TI, je še malo prostora za morebitno nepredvideno križanje s kakšno elektriko.

Gallo pa je dobro opozoril na detajl hidroizolacije. Tako kot je narisan na prerezu (se bolj slabo vidi) ni dobro, ga bo treba dodelati. Pri temeljni plošči bo potrebno paziti na globino zmrzovanja, če ni dosežena potem je potrebno predvideti rešitev.

[KeCko]

Pa s tem ne mislim, da bi nižali prevodnost stekla pri tem okvirju temveč izbor stekla, ki ima g=0,6 in ne samo 0,5. Sama prevodnost stekla iz Ug=0,6 na 0,5 ni prinesla praktično ničesar, tako da imamo zdaj kar z Ug=0,6 notri.

To drži, sončni dobitki v PHPP izračunu se zelo povečajo z zamenjavo stekla iz g=0,5 na g=0,6 oz. g=0,61. Faktor g pove delež prehoda sončne energije skozi steklo v prostor v vidnem in infra spektru.
Je pa tak sestav debelejši in ne gre na vsak okenski profil, 4-18-4-18-4 pomeni 48 mm debeline. Po tem kriterju je odpadlo nekaj profilov, ne vem več kateri.

Veliko prinese tudi sama vgradnja okna ter toplotni most na stiku okna in zidu. Phpp ima tu v osnovi vgrajene zelo visoke varovalke, in dejanski izračun toplotnega mostu ob vgradnji stavbnega pohištva lahko prinese kar veliko, še posebej če ima objekt veliko steklenih površin.

[Fantocci]

Za razvod prezračevalnih cevi fi 75 mm v AB plošči se zdi da je debelina ploče 200 mm več kot dovolj. In ponavadi je dovolj, če le ni veliko armature.
Mi smo imeli dvojne mreže spodaj in zgoraj, in tam kjer je v plošči nosilec so bili veliki problemi za spravit cevi skozi. Nekje je šlo skozi, nekje ne, tako da mesta vpiha niso povsod tam, kjer smo planirali.

Na splošno če daš cevi v samo ploščo:
- imaš eno organizacijsko/logistično težavo več (zidarji te morajo čakat pred zalivanjem, da položiš cevi med dve mreži). Tega ne smeš delat sam zaradi ekosklada in računa, čeprav bi sicer lahko....
- po moje bi jih med betoniranjem lahko poškodovali, ker ne morejo veliko pazit in gledat pod noge, med tem ko beton brizga iz črpalke
- plošča mora biti debelejša, statik in strojni projektant morata sodelovati, da izračun plošče in armature upošteva cevi, ki zasedejo precej volumna, sploh tam, kjer se zberejo skupaj:
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/download/fileunichr("46")php?id=13005[/img]

Skratka - ne vidim veliko prednosti, samo možne komplikacije. Skupna debelina je enaka v obeh primerih.