Objave: 13321
Teme: 13
Pridružen: Jan 2008
Ocena:
-503
xavi Napisal:enmike Napisal:Zdravo,
na ne bi preveč ugibali, lahko hitro malce zmerite - saj imate kalorimetre.
Danes je tak lep dan za meritev (vlaga) in si lahko izmeriš COP z oddajevanjem - celodnevni in ne kakšen trenutni. Eni na invertercah, drugi na on-off.
Tako se da kaj izvedeti, in ne samo akademsko (politično?!) debatirati.
Primerjava bo sicer zelo težka (drugačni parametri), ampak vseeno lahko vsak za svojo izve, kako res deluje.
LPm
Nekako bi se dalo izračunat porabo, ne COP, tako, da imaš podatek o trenutni porabi in skupno porabo celega cikla med dvema defrostoma.
Namreč, črpalka po defrostu zelo poveča trenutno porabo, se pravi na začetku troši recimo 3 kw, ostale del ciklusa pa mogoče 1,7 kw. Če traja celi ciklus eno uro, bi bila poraba ob konstantni trenutni porabi 1,7kw. Zaradi defrosta je poraba 20 minut v povprečju nekje 2,7 kw, kar pomeni cca. 300w dodatno za celotni defrost. Številke so približne. Se bom pa potrudil za svoj primer in natačno izmeril in izračunal.
Računaj, da moraš poleg porabljene električne energije za defrost, upoštevat še izgubljeno toplotno energijo, katera se je porabila med defrostom in jo je potrebno nadomestit.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
Objave: 5764
Teme: 1
Pridružen: Feb 2012
Ocena:
32
V samem času defrosta je poraba elektrike zanemarljiva, mogoče 25 w. Povečana poraba na začetku novega cikla pa je tista, ki se kompenzira za tisto, ki je bila potrebna za odtaljevanje. Vsaj tako si jaz predstvljam.
Mogoče bi Turbo to lahko najboljše predstavil z svojimi grafi.
V bistvu hočem to povedat, da delež izgubljene energije med defrosti ni zanemarljiv in bolj pogosti so, slabše je.
Objave: 5372
Teme: 32
Pridružen: Jun 2010
Ocena:
0
Vseeno pa ti pri defrostu uparjalnik zaliva toplota. Ki je bila prej električno sproducirana, zdaj pa se pihne ven.
Objave: 5061
Teme: 8
Pridružen: Jan 2010
Ocena:
3
Tako je!
- Izgube zaradi porabe električne energije TČ med defrostom, ko se ne ogreva (stand-by + dela tudi OČ) - tega je manj - jaz sem enkrat opazil, da je med defrostom pisalo, da kompresor dela - morda je krmilnik lagal, morda pa zato, ker sem imel v sistemu premalo toplote, je moral kompresor medtem delati ?!?!?!?!
- Izgube zaradi prenos toplote iz sistema (kotlovska voda in hladivo-plin) na uparjalnik, ki gre v nič (v zrak)
- Izgube zaradi kasnejšega nadoknadenja s slabšim izkoristkom, kot pa sicer, če bi delal kompresor konstantno
Objave: 916
Teme: 5
Pridružen: May 2009
Ocena:
6
Na začetku defrosta dela kompresor, ker plin ne potuje kar sam od sebe iz notranje na zunanjo enoto. Kompresor v tem primeru deluje kot obtočna črpalka za plin (tako si jaz predstavljam), le da štiri-potni ventil zamenja smer plina, pri defrostu gre vroči plin v zunanjo enoto in ne obratno, kot je v običajnem ciklu.
Iz mojih grafikonov lahko vidimo, da se poveča poraba med samim defrostom, kar pomeni, da kompresor dela (če si poleg TČ, ga slišiš, kako povečuje obrate in tik predno se vse odtali ugasne, potem sledi pavza, čez nekaj časa slišiš 'klik', ki preklopi 4-potni ventil in nato se zaženejo ventilatorji).
Iz grafikona porabljene el. energije pa se ne vidi porabljena toplotna energija, ki jo moramo zagotoviti iz hiše. :wink:
Porabljena toplota se vidi le po zmanjšani temperaturi vtoka in iztoka grelnih teles (radiatorji, talno gretje).
Objave: 8615
Teme: 23
Pridružen: Feb 2011
Ocena:
11
Procent izgub med v času pogostih defrostov še zdaleč ni zanemarljiv.
Katere izgube pa se pojavijo med defrostom?
- električne izgube -sicer relativno majhne
- toplotne izgube -ko se pred tem s TČ pridelana energija vrača na prosto
Če ima TČ električni števec, ta vso iz omrežja vzeto el.energijo prišteva v porabo -tudi tisto v času defrosta.
Kalorimeter, če ga imaš, pa v času ogrevanja pridobljeno toploto prišteva.
Če zna v času hlajenja/izvajanja defrosta od kumulirane vsote pridelane energije odhajajočo toploto odštevati, ali jo na poseben zbir zabeležit, lahko izračunamo delni SPF v vlažnem in suhem obdobju.
Sam kalorimetra nimam, zato lahko povem samo svoja opažanja.
Tudi v idealnih/suhih razmerah se TČ defrostira(vračanje olja, ipd) -čeprav precej redkeje in tudi takrat defrosti prinašajo po moji oceni vsaj 5% izgub.
Po mojih laičnih izračunih, opazovanju in analizi porab svoje DHT inverterce, sem prišel do ocene: da je v obdobju pogostih defrostov (pri ZT -0°C, Rh >95%) delni SPF manjši za cca 10 do 20%, kot je pri enaki zun.temperaturi in nizki rel.vlagi(Rh<70%).
In zakaj tako velik razpon ocene?
Ker po mojih izkušnjah še zdaleč ni vseeno ali inverter v težkih/vlažnih razmerah silimo delat na polni moči, npr po nočni zapori, ali pa urnike ogrevanja izklopimo, krivuljo ogrevalne vode glede na ZT znižamo (pozor: prenizko nastavljena krivulja lahko povzroči dolge defroste v nekaterih primerih pri drugih TČ celo poškodbe) ter hkrati povečamo dT oz (izhodiščno) diferenco med LWT in EWT.
Tak (zadnji) način neprekinjenega delovanja priporočam vsem, ko so dnevne temperature pod cca +3 stopinjami še posebej v obdobjih visoke rel.vlažnosti.
V prehodnem obdobju pa po mojih izkušnjah vsaj na radiatorjih non/stop ogrevanje ne daje optimalnih dnevnih porab, zato sam takrat vklopim urnike.
Objave: 5061
Teme: 8
Pridružen: Jan 2010
Ocena:
3
@Turbo, saj sem bedak, logično, da mora hladivo krožiti. Sam ne more.
Objave: 6531
Teme: 76
Pridružen: Mar 2009
Ocena:
5
Kaj je torej ključ do čim manj defrostov pri inverterci?
Naddimenzionirana naprava ali kaj drugega?
Objave: 5764
Teme: 1
Pridružen: Feb 2012
Ocena:
32
Črpalka voda-voda, ker sem imel to možnost, pa je nisem izkoristil.
V temi poraba-debata sem nalepil ime nekega sredstva, ki se razvija in bi naj preprečilo nastajanje sreža na uparjalniku. Drugače pa ni rešitve. Sam sem nekaj poizkušal z 400w IR panelom. Pri nizkih obratih nekaj časa klobuje, tako da čas med defrosti podaljša, samo poraba samega panela izniči prihranek. Črpalka pa v teh pogojih gre vseeno v defrost. Moram še poizkusit, kako bi bilo, če bi ga naslonil direktno na uparjalnik, samo moramo mrežo odstranit. Mogoče bi 800 w zmogel. Ali pa varianta z močnejšim grelcem, ki bi lahko v hipu odstranil srež, recimo kakšna 3 kw zadeva, ki bi se vklopla za kakšnih 5 minut, oz. odvisno, v kolikem času bi zmogel odstanit srež. Še vedno je manj, kot to, da ti črpalka 20 minut žere 4-5 kw.
Objave: 1892
Teme: 11
Pridružen: Jul 2008
Ocena:
4
Na letnem nivoju predstavlja energija za defroste med 4 in 5% skupne porabe, z odstopanji navzdol do 1,7% in navzgor do slabih 10%.
Podatek velja za mesto Lahr, Nemčija. [url]httpunichr("58")//enunichr("46")wikipediaunichr("46")org/wiki/Lahr#Climate[/url]
Objave: 13321
Teme: 13
Pridružen: Jan 2008
Ocena:
-503
Takšen podatek je popolnoma nesmiseln, saj so lahko rezultati zelo zavajajoči.
Število obratovalnih ur v letu? gretje SV, Gretje bazena? Hlajenje? Tip TČ?
Nekdo, ki uporablja TČ samo za ogrevanje je procentualno precej na slabšem kot tisti, ki jo koristi za vse zgoraj omenjeno.
Ko se prično redni defrosti v praksi pri nekaterih poraba el. energije poskoči tudi preko 100%.
Padec temperature pa zahteva kvečejmu 30% več dovedene toplotne energije
Defrosti lahko ob neugodnih vremenskih pogojih na nekaterih napravah popapcajo tudi več kot polovico dnevno pridobljene energije
Na srečo takšni dnevi niso ogrevalni vsakdanjik
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
Objave: 3458
Teme: 1
Pridružen: Feb 2010
Ocena:
9
Kompresor med odtaljevanju deluje. Pri vseh tipih z obratnim ciklom. To je običajno za inverterske TČ.