24.12.2013 ob 07:24
Edit
Glej spodaj
Glej spodaj
zamot1 Napisal:Če je tako, potem lahko drv tudi ne doložite in ne bi smelo več biti težav s prenapolnjenostjo zalogovnika ob večji moči.
Za moj predlog si napisal da je neumen, tukaj pa nekaj podobnega predlagaš.
En sam bla bla bla.
aleks Napisal:In kaj točno Seltron pri shemi 409b počne s plinsko pečjo? Vklopi gorilec, ko je preklopljen nanjo in je temperatura T3 nižja od zahtevane, ter ga izklopi, ko je višja (z določeno histerezo seveda)?
tako, vklaplja in izklaplja na zahtevo, v skladu s parametri preklopa med viroma - to je možno nastavljati.
RobicM Napisal:casar Napisal:Aha, to torej. Super! Zdaj naj nekdo razloži samo še, zakaj sploh imeti tisto drugo povezavo in zakaj ne vedno delati po tem bypassu?
Em, a to je fora? Za viške in ogrevanje iz zalogovnika, kadar ne kuriš uplinjaka?
RobicM Napisal:casar Napisal:Res je pa, da pri vaši hidravliki voda iz peči na drva do ogrevalnih krogov lahko pride le skozi zalogovnik in zato neka malenkost zalogovnika na vrhu po sili razmer mora biti ogreta, če želite karkoli ogreti iz peči na drva. No, pod neko malenkost je zagotovo bilo mišljeno nekaj litrov, raje nekaj deset litrov. Ampak ena tretjina zalogovnika?! To je pri vas vendar 500 litrov. Zakaj vendar toliko? Zakaj ogrevanje ne bi moglo delovati, če je vročih recimo zgornjih 5 % (recimo okvirno 10 cm višine) zalogovnika?
Ok, priznam pretiravanje v litrih, ampak če pa vzameš še tistih 193 l vode, ki je v peči + 75 l zalogovnika, pa dobiš cca 270 l.
RobicM Napisal:zamot1 Napisal:Zamot dvomim. Garancija je na elektroniko 1 leto in vodotesnost kotla 5 let. Dvomim, da lahko uveljaviš garancijo ali zamenjavo zato ker kotel ne dela optimalno.
RobicM Napisal:Tipalo za T povratka je "potisnjeno " v cev direktno pred vstopom v peč.
Gre pa se za tipalo, ki kaže T hranilnika za peč. Namontirano je bilo naležno nekje na 30 cm višine zalogovnika, kazalo je pa cca 5 st. c več kot je kazal analogni T v približno isti višini. Odvzem vode pa je še 10 cm nižje od spodnjega analognega termomotra in nivoja tega tipala, tako da mislim, da je je tropotni ventil preveč odpiralo na podlgani napačnega informacije.
RobicM Napisal:Zakaj ne, jaz sem domnevala, da na podlagi T hranilnika peč zračuna, koliko mora odpreti ventil. Če je T višja kot v resnici, tropotni ventil spusti več vode, ki potem ohladi povratek.
RobicM Napisal:zamot1 Napisal:V začetku je ventil zaprt, pri določeni temp
60 st. c
se prvo vklopi črpalka da se peč enakomerno pregreje in ko povratek doseže nastavljeno vrednost
52 st. C
RobicM Napisal:Ampak še vedno sprašujem isto vprašanje? Ali imate ostali T povratka v peč ponavadi stalno ali vam niha okoli nastavljene vrednosti za 5 st. C v plus ali minus.
Hanzi Napisal:Nakladamo že 21 strani, namesto da bi zadevo uredil proizvajalec kotla, tisti ki je sistem pregledal,dal v zagon in to mastno zaračunal, oziroma monter kotlovnice. Razumem da se debatira ali rešuje težave v temi Attack in podobno, kjer je večina lastnikov kupila kotle na ”črno” na slovaškem, in so jih sami montirali s znanjem ki so ga pridobili na tem in podobnih forumih. Ampak waltis, slovenski proizvajalec, najbrž ”pooblaščeni” monter, potem pa taka ”štala”.
Hanzi Napisal:Nakladamo že 21 strani, namesto da bi zadevo uredil proizvajalec kotla, tisti ki je sistem pregledal,dal v zagon in to mastno zaračunal, oziroma monter kotlovnice.
Ampak waltis, slovenski proizvajalec, najbrž ”pooblaščeni” monter, potem pa taka ”štala”.
zamot1 Napisal:? Če je narejeno po shemah je potem to samo še stvar parametriranja.
Hladna voda iz porabnikov lahko po spodnem delu zalogovnika pride direktno v peč skozi napol odprt ventil in moti povratek da zaniha.
kenn Napisal:Nisem podrobno prebral vsega ampak da rabiš TDP višjo od 180 je normalno, sploh na začetku kurjenja ko je treba ogreti hišo, bojler in zalogovnik.
Meni dela ( Froling ) na 195-210 ( tudi 220 ), kasneje ( verjetno ko je manjši odvzem ) so na okoli 180
Hanzi Napisal:Že to mi ni jasno, kako hudiča imajo vsi kotli vsaj 150 dimnik, waltis pa samo 80. To je namreč samo 1/4 običajnega preseka.
cvicek01 Napisal:Meni je danes 1 polnjenje zdržalo 10 ur v peči.Smo šli v MB na božička in se vrnili pa me ogenj pričakal v peči.Sedaj sem vrgel par polen v peč.da ji ne bo dolgčas do jutra.
casar Napisal:...Razen, če se iz tega kaj naučijo (omenjeni znanstveno-raziskovalni nameni) ...
Ja no, če peč v zanstveno raziskovalnem poskusu segrevanja zalogovnika ne bi segrela v zračunanem času, sem imela peč namen reklamirati. Včasih tudi neumne ideje lahko dajo koristen rezultat.
Potem vendarle peč sama sebe ne drži non-stop vročo, razen če to počne Seltron, mar ne?
Pri nas plinska peč drži sama sebe non stop vročo, če jo vklopiš. Je seltron ne more. Jo je pa mož naštimal tako, da jo lahko vklopi timer (sicer neodvisno od Seltrona, torej mož približno oceni, kdaj bo zalogovnik prazen in takrat nastavi vklop)
Ne, ni fora, čisto resno mislim. Zakaj ne bi viški šli v zalogovnik in primanjkljaji iz zalogovnika po tisti normalni povezavi med ogrevalnimi krogi in zalogovnikom, po kateri se pretaka voda med ogrevalnimi krogi in zalogovnikom vedno, tudi takrat, ko gre voda iz peči najprej v zalogovnik?
Ne vem.
...To se zdaj samo ven vlečeš.
Res je![]()
Pa da me ne bo kdo narobe razumel, nikakor ne zagovarjam najprej ogrevanja zalogovnika, niti s 75 l vode ne, temveč uporabo tople ogrevalne vode za ogrevanje takoj, ko je mogoče, v zalogovnik pa pošiljati le viške.
Se ne sliši slabo, obstajata obe verziji vezave, moram še malce naštudirati prednosti in slabosti zaporedne in vzporedne vezave zalogovnika, če se temu lahko tako reče.
Ko sem že zgoraj omenil dovod zraka v peč, me je prešinilo še nekaj. Imate to v redu rešeno? Da ni slučajno cela kurilnica preveč hermetično zaprta in ne more dovolj svežega zraka zraven? Kakšen zračnik, odprto okno, dovod zunanjega zraka v peč, kaj podobnega?
Imamo dovod svežega zraka.
Temperatura povratka je kar nekam nenavadno nizka, čeprav sem kje zasledil tudi že nižjo, a manj od 55 °C res skrajno redko. Največkrat je tukaj kakšnih 60 °C, kjer je sicer vključene tudi nekaj rezerve za vsak primer. Ampak čim manj je rezerve, tem boljše mora regulacija delovati. Podobno kot pri vožnji z avtom moramo biti tem boljši voznik, čim bližje skrajnim zmožnostim avta, ceste in razmer vozimo. Vaša regulacija pa v splošnem nikakor ne daje vtisa, da bi delovala ravno vrhunsko.
Nenavadno mi deluje tudi temperatura za vklop obtočne črpalke, ki je višja in to kar nekaj višja od temperature povratka. Saj je možno, ampak je regulacija bolj težavna, potrebno je znati delati z zelo majhnimi pretoki (kar zahteva posebej šibko črpalko, a z njo bi potem lahko bile težave pri pregretem sistemu, ko so potrebni visoki pretoki), potrebno je imeti pogon mešalnega ventila, ki bo po eni strani zelo hiter, po drugi strani pa zelo natančen, kar sta dve nasprotujoči si zahtevi, zato takih pogonov ni. Razlogi za to bi lahko bili nekje globo v konstrukciji peči, katere način gorenja in odjema toplote za optimalno delovanje zahteva take temperature. Ampak razlago in utemeljitve za to bi bilo dobro dobiti od proizvajalca/prodajalca. Da ni vse skupaj morda samo šlamparija.
Bolj običajno je, da sta ti dve temperaturi enaki ali celo, da je temperatura za vklop obtočne črpalke za kakšno stopinjo nižja od temperature povratnega voda.
Torej sedaj so povrnjene tovarniške nastavitve, obtočna na 50 in povratek na 60. Mislim, da so obrnili zato, ker je bil pred popravilom IK in dodatnimi bremzami za dimne pline tako slabo ogrevanje vode v peči predvsem na začetku, da so raje ogrevali stoječo vodo kot krožečo. Nikoli ni bil problem pregrevanje vode v peči, temveč visoki dimni plini (ter posledično ustavljanje ventilatorja) in nizka T v peči. Vodo sva do maksimuma spravila koj ene 2 x.
RobicM Napisal:Ampak še vedno sprašujem isto vprašanje? Ali imate ostali T povratka v peč ponavadi stalno ali vam niha okoli nastavljene vrednosti za 5 st. C v plus ali minus.
V začetku, dokler peč ne segreje dovolj same sebe, a se segreje do mere, da se obtočna črpalka že vklopi, so takšna nihanja možna. Podobno tudi po koncu gorenja ob ohlajanju peči. V osrednjem delu gorenja pri dobro zgrajenih sistemih mogoče še ob kakšnih ročno povzročenih šokih za sistem. Drugače bi naj temperatura hodila za kakšnih 0,1 °C gor dol, no mogoče tudi 0,2 °C. Večja odstopanja v stabilnih razmerah so navadno znak, da nekaj v sistemu ni bilo narejeno tako dobro, kot bi lahko bilo. 5 °C odstopanja je ogromno.
Hvala za pojasnilo, bom poskusila ugotoviti, zakaj prihaja do teh nihanj.
Kateri mešalni ventil in motorni pogon točno to imate? Da ni slučajno motorni pogon hiter, namenjen za preklopne ventile, kjer pot iz ene do druge skrajne lege traja le nekaj sekund? S takšnimi je težko doseči natančnost, potrebno za mešalne ventile. Pogoni, primerni za mešalne ventile, so počasni, potujejo od ene do druge skrajnosti tudi do nekaj minut in so zato lahko veliko bolj natančni.
Sem poslikala obtočno črpalko in mešalni ventil, pa v bližnji bodočnosti pripopam na forum. Mogoče že preko novega compa
...vse je to bolj tako-tako, vrhunske strokovnjake je težko najti.
Po moje je podobna "štala" v večini (ne vseh) kurilnic. Le, da se ljudje problemov ne zavedajo. Ali pa morda tudi opazijo kakšen problem, a ne vedno, da to ni nujno zlo in bi se dalo urediti kurilnico tudi brez tistega problema. Imaš pa tudi vse polno ljudi (tudi tukaj na tem forumu jih ne manjka), ki so tako prepričani v svoj sistem, da celo v problemih vidijo dodatne zmožnosti (kot pri software-u, kjer mnogi problem namesto "bug" poimenujejo "feature"). No, tile so sicer zadovoljni s svojim sistemom in potem temu navadno ne pravimo "štala", kar pa še ne pomeni, da je z njihovim sistemom vse v redu.
Maja je pač tukaj objavila nekaj slik iz kurilnice in opisala nekaj stvari, ki so jo motile, potem nas je pa en kup za celo vrsto zadev iz opisov in slik videlo, da je marsikaj narobe ali slabo in v nadaljevanju se je pač "štala" vedno podrobneje obdelovala in se še obdeluje. Velika, res velika, večina ljudi tega ali česa podonega ni naredila in s svojo "štalo" pač živijo. Mnogi sploh ne vedo, da imajo "štalo", nekateri med njimi so pa celo zelo zadovoljni z vsem skupaj.
Seveda ta večina da narediti kurilnico takšnemu ali drugačnemu mojstru. Samograditelji ali bolje rečeno samomonterji so veliko bolj nagnjeni k spremljanju tovrstnih forumov in opisovanju svojih problemov ter iskanju rešitev po optimizaciji. Zato je to po moje zgolj napačen vtis, da naj bi bili problemi skorajda samo pri tistih, ki so si kurilnico delali sami.
Se podpišem. Če bi naš sistem na začetku deloval vsaj približno ok, bi po treh mesecih (z enakim neznanjem kot na začetku) verjetno mislila, da deluje super. Ker pa očitno ni bilo tako, pa sedaj ločim mešalni ventil od obtočne črpalke. wink: